Neomejen dostop | že od 9,99€
Prenovljeni koncept razširjenega programa (RAP), ki so ga v tem šolskem letu uvedli na 144 osnovnih šolah, razburja starše. Ker je ves čas, ki ga otroci preživijo v šoli, tudi čas po pouku, razdeljen na 45-minutne ure, lahko pridejo po otroka le po koncu ure med odmorom. Da je to popoldne velikokrat neživljenjsko, ugotavljajo tudi ravnatelji, ki imajo z RAP sicer precej večje težave in jih bodo danes predstavili predstavnikom ministrstva.
»Koliko je človeško pričakovati, da starši pri jutranjem varstvu upoštevajo urnik glede na to, da gredo takrat v službo? Kaj, če starši otroka ne prijavijo na nobeno dejavnost v posameznem terminu? Kaj narediti, če otroka ob uri nihče ne prevzame? Ko smo še imeli podaljšano bivanje, so starši natančno vedeli, kje je otrok. Zdaj otroci prihajajo na 25 različnih dejavnosti, 300 otrok hodi po šoli sem in tja,« opozarja ravnatelj OŠ Vide Pregarc Andrej Kavčič. Dodaja, da šole zdaj iščejo drugačne rešitve: »Delamo oddelke RAP s stalnimi dejavnostmi, kot so kosilo, ker po novem je tudi kosilo dejavnost, ki ima celo tri podpodročja, učenje učenja, to je pisanje domačih nalog, potem pa sprostitvene dejavnosti. Učenci imajo še vedno možnost iti na drugo dejavnost, hkrati pa je poskrbljeno za njihovo varnost.«
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pravi, da se je treba včasih malo znajti: »Starši lahko napišejo, da gre otrok iz šole vsak dan ob 14.10, in ga bodo ob koncu ure poslali, da pri vhodu počaka starše. Šole moramo biti fleksibilne, starši pa se morajo zavedati, da šola ni samopostrežna.« Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pravijo, da je »učenec, ki je vključen v dejavnost, na primer, gibalna urica, ustvarjalnica, besedovanje, ki je zaključena celota, in mora sredi procesa dejavnost zapustiti, vanjo pa se je vključil zaradi svojega interesa, prikrajšan. Hkrati so predčasni odhodi lahko moteči za vse druge učence, vključene v dejavnosti.«
Koliko je prave izbirnosti, se sprašuje ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman. Njegova šola je bila v poskusu uvajanja RAP v celoti, a zdaj je RAP drugačen: »V poskusu nismo imeli zahtev, koliko otrok mora biti najmanj v neki skupini, da se izvaja. Otroci so se res vključevali na podlagi interesa.« Da neko dejavnost izpeljejo, mora biti vključenih najmanj deset otrok oziroma šest na podružnici, če pa je to edina taka skupina na šoli, so dovolj štirje učenci. A Šterman opozarja, da so omejeni tudi s celotnim številom skupin, kar pomeni, da če bi organizirali tri skupine z zelo malo učenci, bi skupin zmanjkalo.
Še večja težava pa je organizacijska. Učiteljev tako ali tako primanjkuje, samo za RAP ne morejo zaposliti nikogar, težave pričakujejo pri nadomeščanjih, ure RAP pa morajo omogočiti. »Prvo pomoč moramo obvezno ponuditi. Ampak ni nobenega interesa, učenci se ne prijavijo. Zdaj v zadnjem trenutku zaposleni, ki bi morala to voditi, določamo druge ure,« razlaga Kavčič. Kaj storiti v takem primeru, ministrstvo ne odgovarja. Zapisali so le, da šola dejavnosti razpiše glede na »interese učencev, kadrovske zmožnosti in materialne pogoje«.
Ker so po novem interesne dejavnosti del RAP, so se na nekaterih šolah zaprla vrata za športne klube, ki so vadbo za otroke izvajali takoj po pouku. »Klubi interesnih dejavnosti res ne morejo več izvajati. Ampak če ima šola interes in če ima na tem področju pomanjkanje ustreznega kadra, potem s trenerjem lahko sklene podjemno pogodbo. Tako bomo mi denimo naredili s šahistom,« je dejala Miheličeva.
Kavčič se sprašuje, koliko smo z RAP pridobili: »Prednost je, da se dejavnosti bolj osmislijo. A trenutno smo v krizi bralne pismenosti, ukvarjati bi se morali z obveznim programom. Mi smo osnovna šola, ne pa razvedrilni program.« Šterman meni, da je RAP vsebinsko zelo dober: »Mi smo ga imeli že v času covida in prav zaradi RAP smo lahko reševali osebne stiske z različnimi dejavnostmi. Je pa pri prehodu iz poskusa v sistem veliko organizacijskih težav.«
Prav o tem želijo ravnatelji danes govoriti s predstavniki ministrstva. Razbremeniti se hočejo tudi podrobnega beleženja RAP. Kako je treba to početi, je Ravnateljski servis, katerega edini družbenik je združenje ravnateljev, 23. avgusta organiziral dopoldanski, plačljivi spletni seminar. Ravnateljem je predaval uslužbenec ministrstva Roman Ažbe. Ali ne bi bilo normalno, ko bi to opravil v sklopu rednega dela, z ministrstva niso odgovorili. So pa pojasnili, da je bilo vodstvo ministrstva z njegovim predavanjem seznanjeno in da je bil takrat na dopustu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji