Šola vse manj izenačevalec možnosti

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letošnjem zborniku, ki je posvečen pravičnosti v izobraževanju in na trgu dela, ugotavlja, da se družbena neenakost začne pojavljati že v vrtcu in traja do konca izobraževanja. Razlike so tudi med spoloma: medtem ko so deklice in ženske v izobraževanju uspešnejše, so na trgu dela prikrajšane. Zbornik za slovensko šolstvo ugotavlja nezadostno financiranje, tudi plače so pod povprečjem držav OECD.

Infografika Delo

Publikacija Pogled na izobraževanje (Education at a Glance) je najobširnejši mednarodni zbornik primerljivih podatkov o izobraževanju, ki ga OECD pripravi vsako jesen. Tokrat so se osredotočili na neenakost, ki se začne pojavljati že v vrtcu. Podatki kažejo, da so otroci iz socialno-ekonomsko šibkih družin redkeje vključeni v predšolsko vzgojo. Slovenija je sicer prav pri predšolski vzgoji pozitiven zgled: kar 82 odstotkov dveletnikov je vključenih v vrtec, povprečje OECD je 42 odstotkov, med petletniki pa je v Sloveniji v predšolsko vzgojo vključenih kar 95 odstotkov otrok, povprečje OECD je 85 odstotkov, 11 odstotkov jih je v OECD pri tej starosti že v šoli.

Da je socialno-ekonomski položaj družine, vključno z izobrazbo staršev pomemben kazalnik, kako uspešen bo otrok v šoli, je pokazalo že več raziskav. OECD podobno ugotavlja, da je uspešen zaključek srednje šole povezan z izobrazbo staršev. V predvidenem času bo svoje šolanje v gimnaziji zaključilo 71 odstotkov dijakov, če starši niso končali srednje šole. Če imajo starši srednješolsko izobrazbo, bo teh dijakov 80 odstotkov, če so starši zaključili terciarno izobraževanje, bo v predvidenem času šolanje na gimnaziji končalo 88 odstotkov dijakov.

Ravnatelji drug drugemu kradejo učitelje

OECD ugotavlja neenakost tudi pri spolu. Deklice in ženske so v izobraževanju uspešnejše od fantov in moških. V Sloveniji ima v starostni skupini od 25 do 34 let terciarno izobrazbo 53 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških. Povprečje OECD je 54 odstotkov žensk in 41 odstotkov moških. A položaj se na trgu dela obrne v prid moškim. V tej starostni skupini je s terciarno izobrazbo zaposlenih 85 odstotkov žensk in 94 odstotkov moških. Povprečje OECD je 84 odstotkov žensk in 90 odstotkov moških.

Kje je šola?

Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič poudarja, da osnovne šole vsekakor zaznavajo neenakost med učenci: »Največ se ukvarjamo z agresivnimi starši, ki jemljejo dragoceni čas. Tako se ukvarjamo z njihovimi otroki, ki imajo že tako ali tako doma vso pozornost in je zanje poskrbljeno, na račun tistih, ki možnosti nimajo.« Podobno ugotavlja predsednica zveze srednješolskih ravnateljev Nives Počkar: »Vprašajmo se, kaj smo naredili, da bi bilo drugače. Ne veliko. Nujen bi bil resen pristop, kar pomeni, da bi morali tudi starše izobraziti. Vsi ti podatki, koliko otrok konča šolanje glede na izobrazbo staršev, kažejo tudi na to, da knjiga nima doma v naših družinah.«

Izobrazba matere zelo vpliva na tveganje revščine otroka v odrasli dobi

Velika težava slovenskega izobraževanja je premalo sredstev. Če je država leta 2005 namenjala 6,2 odstotka BDP za izobraževanje, je bil ta odstotek leta 2021 zgolj 4,6, povprečje OECD je 4,9. Tudi plače učiteljev, predvsem vzgojiteljev, so pod povprečjem OECD. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da v Svizu pričakujejo radikalno spremembo: »Predlagamo, da se v zakon o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je zdaj odprt, zapiše najmanjši delež BDP, ki mora biti letno namenjen za izobraževanje, da bomo ta tanker sploh začeli obračati v drugo smer. Brez tega preprosto ne bo šlo. Na nestabilno financiranje nas opozarja tudi OECD.«

Podatki kažejo, da za predšolsko vzgojo in izobraževanje od prvega do šestega razreda namenjamo več od povprečja OECD. Vsaj na papirju je tudi v razredih manj učencev od povprečja OECD. Miheličeva je jasna: »Seveda jih je manj, ker država, pravilno, podpira oddaljene šole, da kraji živijo. V mestih je seveda precej drugače. Poleg tega imamo v razredih veliko otrok s posebnimi potrebami s spremljevalci, ki se prav tako štejejo med učitelje, zato gre vse v skupno kvoto. Vsekakor je nujno treba povečati sredstva za izobraževanje, ker zaostajamo, večino pa namenjamo za plače, ki so prenizke. Kdaj se bomo sploh začeli pogovarjati, da je treba vlagati v razvoj izobraževanja?«