Neomejen dostop | že od 9,99€
Odbor za izobraževanje je danes pripravil javno predstavitev mnenj o osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje. Največ razpravljavcev je opozorilo na premalo gibanja v osnovnih in srednjih šolah. Kaj bo v končnem dokumentu, še ni znano, delovna skupina je tudi že začela regijske posvete, na katerih pričakujejo zlasti zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Gregor Starc s Fakultete za šport je opozoril, da so že leta 2020 zaradi protikoronskih ukrepov opozarjali, da se bo poslabšala bralna pismenost: »Videli smo, kaj se je takrat dogajalo z gibalnim razvojem otrok, ki je nujno povezan s kognitivnim razvojem. Bralna pismenost je upadla za 5,5 odstotka, gibalna za osem, a nihče ne skače v zrak. Pa bi morali.« Poudaril je, da je nujno intenzivno gibanje: »Gibanju je v dokumentu namenjen en stavek, pa še tu je zapisano, da so to dejavni odmori, dejavno učenje pri drugih predmetih in dejavni prihod v šolo. Vse to so nizko intenzivne dejavnosti, ki nimajo dolgoročnega vpliva na zdravje in razvoj otroka.«
Ponovil je, da le z dodatnimi urami športne vzgoje dosežemo vse učence in dijake. Način življenja se je spremenil, otroci pa v prostem času (šola v čas sploh ni všteta) sedijo v povprečju šest ur, telesne dejavnosti v prostem času imajo zgolj 88 minut. Pričakovati, da bodo starši to reševali doma, ob vedno večji neenakosti, ko nekateri otroku niti opreme ne morejo privoščiti, ni realno, je dejal Starc: »Z nobenim ukrepom nikjer na svetu do zdaj nihče ni spremenil vzorca vedenja doma. To lahko naredimo samo v šoli. Minute za zdravje tega ne bodo rešile, razširjeni program je obliž na počeno aorto, niti ne dosega vseh otrok, sploh pa ne v tretji triadi.«
Srednje šole, zlasti poklicne, so še posebej problematične, je zaključil Starc: »Dijaki poklicnih šol imajo eno ali dve uri športne vzgoje na teden. So najbolj gibalno zanemarjena generacija. Zdravstveno so zelo ogroženi, pa bodo morali po srednji šoli vstopiti na trg delovne sile.«
Bernarda Vogrin iz razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo je povedala, da pediatri podpirajo športno vzgojo petkrat tedensko v osnovnih in srednjih šolah: »Na sistematskih pregledih ugotavljamo stanja, ki so zelo skrb vzbujajoča in izhajajo predvsem iz neaktivnosti. To so debelost, slaba drža, motnje vida in slabo duševno stanje.«
Dodala je, da v nacionalnem programu pogreša ugotovitve študije iz leta 2020, ki je pokazala vpliv socialno-ekonomskega statusa. Pri otrocih, ki prihajajo iz družin z nizkim socialno-ekonomskim statusom, je več debelosti in bistveno slabše duševno stanje: »Do 40 odstotkov otrok iz teh družin razmišlja o samomoru ali ima neke resne težnje za razvoj duševnih bolezni, da ne govorimo o debelosti. Težko najdemo orodje, kako te otroke in družine motivirati, da bi vzdrževali zdrav življenjski slog, ker je za to potreben denar. Zelo si želimo, da bi šole poskrbele za to, da bi predvsem ti otroci dobili redno športno aktivnost, ki jim bo okrepila telo. S tem jim krepimo duha in zvišujemo samozavest ter izboljšujemo duševno zdravje.«
Poleg tega, da bi morali v predmetnik dati več ur športa, pa smo slišali tudi pobude za ponovno vrnitev biologije v predmetnik od 6. razreda naprej. Zdaj imajo otroci biologijo šele v 8. in 9. razredu, prej je naravoslovje, devetletka je biologiji vzela nekaj ur, je spomnil Gregor Belušič z Biotehniške fakultete: »Izpadel je tudi predmet prva pomoč, s čimer je veda, ki eksponentno kopiči nova znanja in pri kateri učbeniki zastarajo, še preden se ohladijo iz tiskarne, izgubila precej materiala in možnosti za pouk. Predvsem pa je s tem razpadla pristojnost matične stroke nad celotno vertikalo pouka biologije.«
Dodal je, da že 15 let opozarjajo na ta problem, peticijo za vrnitev biologije od 6. razreda je podpisalo več kot 800 učiteljev biologije in drugih zainteresiranih, podprli so jih v društvu biologov, kemijski inštitut, SAZU, rektor univerze, a se ni zgodilo nič. Belušič je še poudaril, da je biologija podlaga za biomedicino, veterino, prehrano, kmetijstvo, biološka znanja pa so tudi del državljanske pismenosti: »To nas je z vso silo udarilo med pandemijo, ko smo ugotovili, da se precej državljanov ne zmore racionalno odločati o svojem zdravju.«
Razpravljavci so omenili še na dejstvo, da v dokumentu ni osnovnih šol s prilagojenim programom, glasbenih šol in dijaških domov. Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je dejal, da to ne pomeni, da tega ne bo v končnem dokumentu in da se s tem niso ukvarjali. Dodal je, da osnovne šole s prilagojenim programom res niso posebej omenjene v tej verziji, a da je veliko rešitev, ki veljajo tudi zanje, še marca pa bodo opravili razpravo o dijaških domovih in razmišljali o tem, ali so potrebne sistemske spremembe.
Ta teden so začeli regijske posvete o nacionalnem programu, ki se bodo zvrstili do sredine aprila, naslednji bo v torek v Novem mestu. Vogrinc je ob koncu javne predstavitve mnenj dejal, da bodo vse predloge proučili in se potem odločili, kaj lahko upoštevajo: »Predlogi za več ur športa, glasbeno umetnost, biologijo na eni strani, po drugi strani pa očitki, da so otroci preobremenjeni, da so predolgo v šoli in da je premalo interdisciplinarnosti. Kjer je bila interdisciplinarnost vpeljana, pa je kritizirana. To je samo primer, pred kakšno nalogo smo bili in kaj nas še čaka v nadaljevanju.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji