Vinku Logaju zelena luč odbora za izobraževanje

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je z osmimi glasovi za in petimi proti predstavitev kandidata za šolskega ministra Vinka Logaja ocenil kot ustrezno. Logaj je v obsežni predstavitvi dokazal, da sistem vzgoje in izobraževanja dobro pozna, soočiti pa se je moral tudi z očitki o nepravilnostih pri vodenju zavoda za šolstvo, tudi glede mobinga. Vse je zavrnil in dejal, da gre za laži.

Logaj bo, če bodo tako v ponedeljek odločili poslanci, na mestu ministra za vzgojo in izobraževanje nasledil Darja Feldo, ki je odstopil. Tudi Logaj je predčasno zaključil svoj mandat na čelu zavoda za šolstvo, ko je poleti napovedal, da odhaja v pokoj. Presenetljivo, čeprav so mnogi prav Logaja smatrali za človeka, ki je dejansko vodil ministrstvo, ga je premier Robert Golob predlagal za naslednika Felde.

Felda: Pri mojem odstopu ni nobenega skritega ozadja

Trenutno, natančneje od 1. oktobra, je Logaj upokojenec. Na odboru je dejal, da bo ta status, kot se je izrazil, »zamrznil«, če bo imenovan za ministra. Poudaril je, da se v sistem vzgoje in izobraževanja neposredno vključuje več kot milijon ljudi, zato sta ugled šole in zaupanje vanjo tako velikega pomena. Prav to bo v mandatu, kolikor ga še ostaja, ena njegovih ključnih nalog – dvig ugleda učiteljev in šole.

Dela mu zlepa ne bo zmanjkalo, saj se je v zadnjih letih nabralo nemalo težav. Logaj je med drugim izpostavil delo z učenci priseljenci. Spomnil je, da je situacija po šolah zelo različna. Medtem ko na 38 šolah v Sloveniji ni niti enega priseljenca, delež učencev priseljencev na nekaterih šolah dosega 38 odstotkov, v nekaterih oddelkih je priseljencev več kot polovica.

Ravnatelji si želijo več ur slovenščine za priseljence

Logaj je dejal, da je strokovni svet sprejel posodobljene smernice, novela zakona o osnovni šoli omogoča postopno vključevanje učencev priseljencev v pouk, Logaj pa rešitev vidi v dodatnem kadru: »Ni nujno, da so to učitelji, ampak da bodo pomagali premostiti jezikovno in kulturno bariero. Vir teh sredstev je zagotovo v kohezijski politiki.« Pri delu z učenci Romi pa je dejal, da so primer dobre prakse romski pomočniki, ki bi jih moralo biti več, da pa je treba urediti njihov status v plačnem sistemu.

Pomanjkanje kadra je sicer ena večjih težav. Po Logajevih navedbah je na pedagoške programe letno vpisanih 2100 študentov, diplomantov pa je zgolj 650. Predlaga povečanje deleža sredstev za štipendije, da bi jih dobili vsi, ki izpolnjujejo pogoje, predlagal je tudi, da bi imeli mladi učitelji prednost pri pridobivanju neprofitnih stanovanj. Podpira tudi predlog, da bi v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je prav zdaj odprt, zapisali najnižji delež BDP za izobraževanje.

Ravnatelji drug drugemu kradejo učitelje

Ravnatelji in učitelji že leta opozarjajo tudi na prenormiranost, delo z učenci s posebnimi potrebami in na problematičen pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja. »Postavi se tudi vprašanje desetih odstotkov prednosti pri vpisu v srednjo šolo za učence, ki imajo odločbo o usmeritvi. Če uspemo udejanjiti korektno in dovolj dobro pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev, potem tega bonusa ne potrebujemo,« je dejal Logaj. Ob tem je dodal, da so pri analizi letošnjega vpisa v srednje šole in predlogov za izdajo odločbe o usmeritvi ugotovili, da je bilo med tistimi, ki so potrebovali odločbo na prehodu v srednjo šolo, okoli 17 odstotkov takih, ki so vlogo prvič vložili v 9. razredu: »Če špekuliram, gre v tem delu za zlorabo instituta dodelitve dodatne strokovne pomoči. Ne morem trditi za vse, za en velik delež znotraj tega odstotka pa zagotovo.«

Otroci v ponedeljek spet v razredih, ravnatelji pa še iščejo učitelje

Po napovedih združevanja ljubljanskih vrtcev, čemur že sledijo tudi drugod po Sloveniji, je povedal, da združevanja vrtcev v pedagoškem delu ne podpira. Ovir pa ne vidi pri morebitni organizaciji skupnih služb glede poslovanja.

Odgovarjal je tudi na vprašanja glede šolanja na domu, ki ga ne podpira, pravi pa, da so ga zdaj dovolj dobro uredili v noveli zakona o osnovni šoli. Na opozorila glede slabih rezultatov v mednarodnih raziskavah je odgovoril, da se je treba zavedati, da za bralno pismenost ne skrbi le učitelj slovenščine, ampak so dolžni za to skrbeti vsi učitelji.

Poklicna matura in peti predmet ostajata vstopnica za študij

Glede poklicne mature in petega predmeta je Logaj dejal, da mnogi dijaki nimajo možnosti prave priprave in da imajo tudi dijaki srednjih strokovnih šol pravico do višjega standarda znanja. Zato je dejal, da bi morali preveriti možnost izvedbe splošne mature na dveh ravneh in dijake srednjih strokovnih šol pripraviti na maturo iz splošnih predmetov, kar bi bila pot na univerzitetne študijske programe. To je sicer tudi predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ne pa tudi predloga zakona o visokem šolstvu. Logaj je zato dejal, da bi bilo to treba medresorsko uskladiti.

Ne podpira prepovedi osebnih elektronskih naprav v šolah, saj meni, da je to danes nemogoče. Se pa zavzema za smiselno in koristno uporabo teh naprav v šolskem prostoru.

Vstop v šolo z mobiteli prepovedan

Očitke glede njegovega delovanja na zavodu za šolstvo, nekaj jih je bilo tudi o mobingu, je zavrnil. Dodal je, da so imeli v času, ko je vodil zavod za šolstvo, dve reviziji računskega sodišča, več inšpekcijskih pregledov, a nezakonitosti niso ugotovili. Zatrdil je, da so vse investicije na zavodu opravili v skladu z zakonom o javnih naročilih in zanikal, da bi bila na zavodu zaposlena sorodnica lastnika podjetja, ki je izvajalo dela.

Poleg ugotovitev, kaj vse je v sistemu narobe in bi bilo treba spremeniti, je navedel še primere projektov, pri katerih je sodeloval in so po njegovem mnenju dobri. Tako je izpostavil prenovo učnih načrtov in razširjeni program. Prav razširjeni program, ki so ga letos vpeljali v 144 osnovnih šol, pa vznemirja tako ravnatelje kot zaposlene in tudi starše, ki lahko po otroke prihajajo le še ob določenih urah. Logaj je priznal, da je še nekaj izvedbenih težav.

Novosti jezijo starše in mučijo ravnatelje

Prenova učnih načrtov je sicer razburjala tudi stroko, saj so bili mnogi prepričani, da so se pristojni tega lotili na napačnem koncu, predvsem pa prezgodaj, torej še preden smo dobili nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Logaj je dejal, da če bi čakali, učni načrti še leta ne bi zaživeli v praksi. Zdaj se bo uvajanje začelo leta 2026. Takrat se bo Logajev ministrski mandat iztekal. Ni namreč pričakovati, da v ponedeljek v državnem zboru ne bi dobil dovolj glasov.