Neomejen dostop | že od 9,99€
Epidemija covida-19 je gibalni učinkovitosti otrok in mladostnikov zelo škodila. Odprtje šol je takoj prineslo izboljšanje gibalne učinkovitosti in zmanjšanje debelosti, čeprav je še daleč od tega, da bi dosegli raven pred epidemijo. Posebno če upoštevamo letošnje podatke športnovzgojnega kartona, ki kažejo, da se je trend izboljševanja ustavil, več je tudi otrok in mladostnikov z debelostjo.
Ustavil se je trend izboljševanja gibalnega razvoja otrok.
Gibalna učinkovitost dijakov poklicnih šol je precej nižja kot pri gimnazijcih.
Dijaki bodo v projektu zMIGAJ! dobili dve dodatni uri športa na teden.
Delež otrok in mladostnikov z debelostjo in tako imenovano preddebelostjo je bil lani že skoraj na predkoronski ravni, letos se je spet povečal. Hkrati se je spet povečal delež podkožnega maščevja pri otrocih, ugotavljajo v poročilu o športnovzgojnem (ŠVK) kartonu za leto 2024. Pišejo, da je ta trend zelo problematičen: »Morda nakazuje tudi neustrezne spremembe v šolski prehrani, ki z zmanjševanjem dostopnosti mesa in zmanjšanjem obrokov ne omogoča sitosti otrok. Zaradi tega številni otroci svojo prehrano dopolnjujejo z nakupi nezdrave prehrane po šoli in povečevanjem vnosa ogljikovih hidratov.«
Povečal se je tudi indeks telesne mase otrok, a manj kot podkožno maščevje, kar prav tako vzbuja skrb, razlagajo v poročilu. »Tako se v populaciji povečuje delež otrok in mladostnikov, ki imajo navidezno zdravo telesno maso, v resnici pa se srečujejo z metabolno debelostjo, ki jo je težje diagnosticirati, zato to pomeni še dodatna zdravstvena tveganja.«
Najslabše kaže dijakom srednjih poklicnih šol, ki za svojimi vrstniki gimnazijci močno zaostajajo. Tako je, denimo, v poklicnih programih 13,1 odstotka dijakov z debelostjo, v tehniških programih 6,4 odstotka, v gimnazijah pa 3,3 odstotka. Enako velja tudi pri gibalni učinkovitosti, ki tako kot pri osnovnošolcih tudi pri dijakih stagnira. A pri gimnazijcih stagnira na višji ravni. Vodja nacionalnega sistema ŠVK in izredni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani dr. Gregor Starc je opozoril, da je gibalna učinkovitost dijakov poklicnih šol več kot 40 odstotkov nižja kot pri gimnazijcih, hkrati pa so še vedno 15 odstotkov pod ravnjo telesne zmogljivosti dijakov poklicnih šol pred epidemijo.
Dr. Gregor Starc
Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Če bomo stvari pustili, kakršne so, se čez deset let ne bomo več kitili z uspehi na mednarodnih področjih. Sploh zdaj, ko sta se razdružila šport in izobraževanje, je to lahko precej tvegana stvar. Če se bo zapostavljalo šolstvo in šport v šoli, potem lahko pomahamo v slovo olimpijskim, svetovnim prvakom … Preprosto ne bomo imeli več te kapacitete. Nas rešuje samo to, da imamo celotno populacijo na precej visoki ravni telesne zmogljivosti, ker si nikakor ne moremo privoščiti dragega športa, kot si ga lahko druge države. Nogometna liga v velikih nogometnih državah ima precej več denarja kot celoten slovenski šport. Lahko vlagamo v vse otroke in ima celotna družba kaj od tega, ne samo gledalci pred televizijskimi zasloni.
Na razlike gotovo vpliva tudi dejstvo, da poklicne šole obiskujejo večinoma dijaki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. »Dejansko pri vpisih v srednje šole nastaja nekakšna segregacija,« je dejal Starc, a dodal, da so bili taisti mladostniki kot učenci v devetem razredu relativno blizu nacionalnega povprečja. V poročilu ugotavljajo, da se je v času poklicnega šolanja njihova gibalna učinkovitost v primerjavi z vrstniki zmanjšala za 20 odstotkov. Še posebno velik upad so zaznali v vzdržljivosti. Sedanji prvi letniki so v teku na 600 metrov v povprečju tekli osem sekund počasneje kot lani v devetem razredu osnovne šole, tretji letniki v primerjavi s svojimi časi v devetem razredu pa kar 16 sekund počasneje.
Starc je dejal, da je to zelo problematično tudi zato, ker bodo prav ti mladostniki prvi vstopili na trg dela, imeli bodo naporne službe, ki jim ne bodo kos: »Če bo to vplivalo na njihovo delovno učinkovitost, to pomeni, da bo vsak od 13.000 teh dijakov dosegel za več kot 8000 evrov nižjo neto dodano vrednost na zaposlenega, kar v enem letu njihovega dela pomeni več kot sto milijonov evrov izgube za gospodarstvo.«
Da bi omogočili več gibanja dijakom, je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje z Zavodom za šport RS Planica ter Fakulteto za šport pripravilo projekt zMIGAJ! Projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, je vreden 4,4 milijona evrov, v njem bodo v prihodnjih štirih šolskih letih omogočili dve dodatni brezplačni uri strokovno vodene vadbe za dijake in eno uro za zaposlene v srednjih šolah in dijaških domovih. Vodja projekta na Zavodu za šport RS Planica Poljanka Pavletič Samardžija je povedala, da bodo program sooblikovali dijaki sami. Pogoj je, da gre za srednje in visoko intenzivno vadbo, pri kateri se bodo spotili. Dejala je, da so se na eni od šol odločili, da bi radi šli na Triglav in se bodo vse leto pripravljali na vzpon.
Vključene so šole, ki so se prijavile na razpis, gre za 24 zavodov. Pričakujejo, da bo vključenih okoli 1500 dijakov, vključitev je prostovoljna, in seveda tudi zaposleni. Vadbo bodo izvajali profesorji športne vzgoje, strokovno bodo z nasveti, kako posamezni program izpeljati, pomagali na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Dijaki se namreč lahko odločijo tudi za povsem drugačno vadbo, kot so nogomet s plastenko, hoja na bližnji hrib vzvratno, rolanje po šoli …
Če bo projekt uspešen, kar vsi pričakujejo, da bo, upajo, da bo rešitev urejena tudi sistemsko. Torej za vse dijake vseh šol, ne le tistih, na katerih so se vodstva prijavila na razpis, ker so prepoznala, da je to ključno. Starc ocenjuje, da je prav sistemska rešitev tako za osnovne kot srednje šole, nujna. Že več let predlagajo eno uro športa na dan. »Če se nič ne spremeni, ne bomo nobenemu mlademu dali več športa in več gibanja. Pozivamo, da je to treba narediti v šolah, ker vemo, da starši tega ne zmorejo, ne znajo, pri najstnikih pa sploh nimajo več veljave. Kjerkoli na svetu, v katerikoli državi so poskušali to urejati s starši, so vsi projekti propadli. Niti ene dobre, učinkovite prakse do zdaj še ni bilo, da bi dom to lahko rešil. Če je bil zaznan napredek, je ta nastal v šoli. Zdi se mi nenavadno, da odločevalci tega ne vidijo.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji