Reševanje ukrajinskih študentov in njihovih profesorjev

Mednarodna iniciativa Science for Ukraine (Znanost za Ukrajino) je prejela več sto prošenj ukrajinskih študentov in njihovih profesorjev, ki si želijo nadaljevati študij oziroma raziskave. V Sloveniji je bilo takih prošenj za zdaj okoli deset, fakultete pa že napovedujejo mesta tako za ukrajinske študente kot profesorje oziroma raziskovalce. Mariborska fakulteta za turizem je ukrajinskim študentom že ponudila brezplačni študij.

Izobraževanje bo Ukrajincem, ki so po 24. februarju pribežali v Slovenijo, omogočil vladni sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, ki je začel veljati včeraj. Kdaj in kako naj bi se ukrajinski otroci in mladostniki začeli vključevati v sistem vzgoje in izobraževanja, bo znano v prihodnjih dneh.

Vlada sprejela sklep o začasni zaščiti razseljencev iz Ukrajine

Po ocenah iniciative iz Ukrajine je na begu od 3000 do 4000 univerzitetnih profesorjev. Univerza v Ljubljani (UL) je ta teden pozvala vlado k reševanju begunske krize v univerzitetni skupnosti. Dodali so, da bodo storili vse, da bi svojim kolegom omogočili študij, pedagoško, znanstveno in raziskovalno delo. »Na UL smo pozvali raziskovalce, da ponudijo, kjer je to mogoče, raziskovalne zaposlitve raziskovalcem iz Ukrajine. Na naš poziv smo prejeli že več kot deset takšnih pobud. Prav tako smo se na UL dogovorili, da deset odstotkov mest za mlade raziskovalce, ki se bodo v jeseni začeli usposabljati na naši univerzi, ponudimo doktorskim študentom iz Ukrajine,« so dejali.

Za oprostitev šolnin

»Večina profesorjev iz Ukrajine, ki prihaja sem, že sodeluje s slovenskimi univerzami. To so izključno profesorice, ker moški ne smejo zapustiti Ukrajine.« pravi Maryna Shevtsova. FOTO: osebni arhiv

Koordinatorica iniciative Science for Ukraine v Sloveniji je Maryna Shevtsova, ki je na raziskovalnem gostovanju na ljubljanski filozofski fakulteti. V iniciativi so se osredotočili predvsem na reševanje stisk profesorjev, več tisoč študentskih prošenj namreč ne zmorejo obdelati. Povedala je, da so v Sloveniji za zdaj prejeli okoli deset prošenj profesorjev, ki želijo v Slovenijo: »Večina teh že sodeluje s slovenskimi univerzami. To so izključno profesorice, ker moški ne smejo zapustiti Ukrajine.«

Begunci najbolj potrebujejo pomoč pri iskanju nastanitve, hrano, oblačila za otroke, tolmača v javnih ustanovah, razlaga: »Večina slovenskih univerz je že vzpostavila pomoč ukrajinskim študentom in drugim beguncem. Ukrajinskim profesoricam pa bi najbolj pomagali s hitrimi postopki pri iskanju zaposlitve, da bi lahko čim prej začele delati. Nekatere slovenske fakultete so k temu že pristopile. Posebej bi omenila dr. Igorja Muševiča z Inštituta Jožef Stefan in celoten inštitut, UL je dala veliko pobud, podobno še nekatere druge slovenske univerze.«

Ljudje odpirajo vrata beguncem, ki so za sabo pustili vse

UL je predlagala, da bi ukrajinskim študentom dali posebne štipendije ali jih oprostili šolnin ter da bi vlada povečala število odobrenih mest, ki bi jih ponudili ukrajinskim doktorskim študentom. Na problem štipendij opozarja tudi Shevtsova: »Veliko družin si jih ne bo moglo privoščiti. Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je že ponudila brezplačen študij ukrajinskim študentom in upam, da bodo še kakšne fakultete temu sledile. Bodo pa študenti potrebovali tudi pomoč pri učenju slovenščine. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da potrebuješ najmanj eno leto intenzivnega tečaja, da lahko komuniciraš v slovenščini, in še več, če hočeš slediti predavanjem in brati akademske tekste.«