Neomejen dostop | že od 9,99€
»Spati hočem. Spati hočem,« je z zaprtimi očmi na steno vagona odsotno, a povsem otroško dejala sedemnajstletna Maša iz Kijeva. Skupaj z mamo Julijo sta bili na poti iz ukrajinske prestolnice že dva dni. V tem času tako rekoč nista ne spali, ne jedli, ne pili. Njima in stotinam drugim ukrajinskim begunkam in beguncem (otroci in moški starejši od šestdeset let) sva se s fotografom pridružila na neskončno dolgi poti proti Madžarski.
Mestece Čop je železniško vozlišče, kamor zadnja dva tedna, odkar je Vladimir Putin nad Ukrajino poslal rusko vojsko, iz celotne države prihajajo po indijsko napolnjeni vlaki. Z begunci. Nekateri vlaki, vsaj uradno, še vedno poskušajo slediti voznemu redu. A večina vlakov je bila – ob zaradi varnostnih ukrepov spremenjenih poti vožnje – dodana zaradi eksodusa ljudi iz napadenih mest, ki jih je blaznost vojne najbolj prizadela.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji