Rdeči križ: V Mariupolju vladajo apokaliptične razmere

21.15 Rdeči križ kliče na pomoč Mariupolju

V pristaniškem mestu Mariupolj vladajo apokaliptične razmere, besede Mednarodnega odbora Rdečega križa povzemajo nekateri mediji in ljudje na družbenih omrežjih. Ni vode in ni ogrevanja, primanjkuje hrane. Sestradani Ukrajinci plenijo lekarne ... Saša Volkov, namestnik vodje delegacije Rdečega križa v Mariupolju poroča o nenehnih granatnih napadih ruskih sil. Vse trgovine in lekarne so bile oropane pred štirimi do petimi dnevi, je povedal Volkov v triminutnem glasovnem sporočilu, ki ga je kolegom poslal preko satelitskega telefona.

»Nekateri ljudje še imajo hrano, vendar ne vem, kako dolgo bo trajalo. Mnogi ljudje poročajo, da nimajo hrane za otroke,« je dodal. Katere informacije o dogajanju v tem mestu držijo in katere ne, ni mogoče preveriti.

Iz Kremlja so danes sporočili, da bodo od ruske vojske pridobili podatke o podrobnostih napada na bolnišnico v Mariupolju, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za vojni zločin.

Zagotovo bomo našo vojsko povprašali o tem, saj nimamo podrobnih podatkov, kaj se je tam zgodilo. Vsekakor bo vojska posredovala podatke, je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

21.00 Iz Kijeva in Sumija v dveh dneh evakuirali preko 80.000 ljudi

Ukrajinska vlada je danes sporočila, da je bilo v zadnjih dveh dneh iz okolice Kijeva in mesta Sumi na severovzhodu države evakuiranih več kot 80.000 ljudi. Ruske sile so se medtem približale prestolnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60.000 ljudi, je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Okoli 20.000 ljudi je bilo evakuiranih z območij severozahodno od glavnega mesta Kijev, še 3000 pa jih je bilo s težavo odpeljanih iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je dodala. Skupno število ljudi, ki so bili uspešno evakuirani danes in v sredo, je tako preseglo 80.000.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem v ločenem videoposnetku na Telegramu povedal, da so iz različnih mest po državi evakuirali približno 60.000 ljudi, navaja AFP. Po podatkih ZN je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi.

20.00 Janša: EU bi lahko z zamrznjenimi ruskimi sredstvi poplačala škodo zaradi sankcij

V EU se oblikuje zamisel o vzpostavitvi sklada, kamor bi se stekal denar, ki je sedaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij. S tem bi se poplačala škoda, ki nastaja v članicah ob sprejemanju sankcij proti Rusiji zaradi invazije Ukrajine, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh EU v Versaillesu.

Na vprašanje, kakšni so interesi Slovenije v razpravi o kompenzaciji škode, nastale v članicah ob uvajanju sankcij proti Rusiji, je premier odgovoril, da si, ko gre za slovenska podjetja, ministrstvo za gospodarstvo že nekaj časa prizadeva za rešitve in je v stalnem stiku s prizadetimi podjetji.

Ko gre za evropsko raven in grožnje iz Rusije, pa se po Janševih besedah oblikuje zamisel, da se na ravni Evrope vzpostavi sklad, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij, ter da bi se enostavno s tem poplačala škoda.

Premier je ob tem obžaloval, da se to dogaja, a obenem izpostavil, da »se mora tisti, ki je začel to agresijo, zavedati, da ima vsaka palica dva konca«.

Na vprašanje, ali obstajajo ocene dosedanje škode v Sloveniji, je premier odgovoril, da v nasprotju s tem, kar je precej razširjeno v slovenski javnosti, Rusija ni strateški gospodarski partner Slovenije ter da je vsaj 20 manjših držav, s katerimi ima večjo blagovno menjavo.

Je pa izguba vsakega trga nepotrebna, je še izpostavil premier in ob tem izrazil upanje, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.

O posledicah rasti cen hrane za Slovenijo pa je menil, da »morda ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo«.

19.45 Žalostna statistika

Viktor Liaško, ukrajinski minister za zdravje, je na Twitterju zapisal, da je bilo v zračnih napadih poškodovanih že 63 zdravstvenih ustanov in da je od prvih napadov življenje izgubilo že pet zdravstvenih delavcev.

19.10 Eksodus tujih podjetij iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini se nadaljuje

Ruski trg bo ostal brez igralnih konzol Sonyja in Nintenda, Mitsubishijevih električnih naprav, oblačil Hugo Boss ter novih hotelov Hilton in Hyatt. Italijanski Eni je prekinil sklepanje novih pogodb, Rio Tinto pa se je odpovedal sodelovanju z ruskimi partnerji.

Medtem pa je prišlo do preobrata pri japonskem trgovcu Fast Retailing, ki ima med drugim v lasti trgovine Uniqlo. Slednje bodo v Rusiji namreč zaprle svoja vrata, čeprav je predsednik skupine Fast Retailing Tadashi Yanai še pred dnevi zagotavljal, da bodo ostale odprte. Kot so sporočili iz družbe, bodo začasno prekinili svoje delovanje zaradi številnih težav, s katerimi so se soočili v zadnjem času, vključno z operativnimi izzivi in poslabšanjem konfliktnih razmer.

Švedska platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify, je danes napovedala, da v Rusiji ne bo več nudila dostopa do plačljivih naročniških storitev. Ustavili so tudi vse oglaševalske kampanje v Rusiji. Spotfy je sicer že minuli teden napovedal zaprtje svoje pisarne v Moskvi, obenem pa vztrajajo pri odločitvi, da so njihove storitve v Rusiji še naprej na voljo, da bi tako »dovolili globalni pretok informacij«.

Največja potovalna skupina na svetu, nemški TUI, je odvzel pravice za uporabo znamke TUI ruskemu partnerju TUI Russia. Skupina TUI je delež v TUI Russia lani odprodala, a je ruskemu podjetju dovolila nadaljnjo rabo imena TUI v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu in Uzbekistanu. Ta politika se je v luči ruske vojne v Ukrajini spremenila.

Upor proti Rusiji prihaja tudi iz vrst hotelirjev. Ameriški hotelski verigi Hilton in Hyatt sta napovedali, da bosta zaradi situacije v Ukrajini ustavili razvojne aktivnosti in nove investicije v Rusiji.

Da zapira svojih 28 trgovin v Rusiji, je danes sporočila modna znamka Hugo Boss, ustavila je tudi spletno prodajo na ruskem trgu. Podjetje s sedežem v mestu Metzingen na jugovzhodu Nemčije je sicer obljubilo, da bo še naprej plačevalo plače okoli 200 zaposlenim v Rusiji.

Rusijo medtem zapušča tudi prva večja ameriška investicijska banka. Da »v skladu z regulativnimi in licenčnimi zahtevami« ukinja svoje poslovanje v tej državi, je danes namreč sporočila banka Goldman Sachs. Banka je v Rusiji aktivna od leta 1998.

V sredo je prek svoje spletne strani zaustavitev dejavnosti v svojih ruskih proizvodnih obratih naznanil tudi proizvajalec težke gradbene opreme Caterpillar. Zaustavitev poslovanja v Rusiji pa je za Reuters potrdil tudi ameriški industrijski velikan 3M.

18.33 Premier Janša za zavezo EU o prihodnjem članstvu Ukrajine

Premier Janez Janša je ob prihodu na vrh v Versaillesu glede perspektive članstva Ukrajine v EU povedal, da ne zagovarja omenjanja letnice, marveč želi, da bi Ukrajina dobila zagotovljen vstop, kot velja za države Zahodnega Balkan že od vrha v Solunu leta 2003. Kijev je po majdanski revoluciji leta 2014 podpisal z EU pridružitveni sporazum. Eden od scenarijev bi bila njegova nadgradnja s poglabljanjem sodelovanja, denimo z vključevanjem v evropski notranji trg in energetiko.

Druga velika tema je izključitev ruskih energentov iz EU. Evropska komisija želi odvisnost odpraviti pred letom 2030. Za premiera Janšo ni ključna letnica, ampak zaveza, da se odvisnost odpravi čim prej, Po njegovem mnenju ne bi bilo smisla, da bi rekli »čez deset let«. To bi bila žalitev za ljudi, ki umirajo. Odločitev bi morala imeti učinek na stališče Rusije o Ukrajini.

17.15 EK želi Moldaviji zagotoviti podporo Frontexa na meji

Evropska komisija je v sredo Svetu EU priporočila, naj začne pogajanja o sporazumu med agencijo Frontex in Moldavijo. Sporazum o statusu bi omogočil podporo Frontexa moldavski mejni policiji pri učinkovitem obvladovanju trenutnih razmer na meji z Ukrajino, sporočajo iz komisije.

Več kot 250.000 ljudi, ki so pobegnili pred vojno v Ukrajini, je svojo varnost poiskalo v Moldaviji, zaradi česar se moldavski mejni policisti soočajo z oteženim izvajanjem nalog upravljanja meje.

Sporazum bi omogočil napotitev Frontexovih enot, ki bi moldavski mejni policiji nudile podporo pri učinkovitem obvladovanju meje z Ukrajino. Sporazum bi med drugim vključeval naloge, kot so registracija in mejna kontrola pod vodstvom moldavskih organov, ter varnostno preverjanje beguncev, sporočajo iz komisije.

Obenem bi sporazum glede na navedbe komisije okrepil sedanje sodelovanje med agencijo Frontex in Moldavijo, ki temelji na delovnem dogovoru, sklenjenem leta 2008, in bi pozitivno vplival na upravljanje meja v Moldaviji in Romuniji ter na splošno upravljanje zunanjih meja EU.

16.30 Litva podaljšuje izredne razmere in krepi zaloge orožja

Litva je zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki traja že dva tedna, podaljšala izredne razmere do 21. aprila. Te je uvedla ob začetku ruskega napada na sosednjo državo 24. februarja. Baltska država, ki meji na Rusijo, iz bojazni pred morebitno rusko vojaško grožnjo krepi svoj arzenal z raketami, ki jih bo kupila od ZDA.

Vladni sklep o podaljšanju izrednih razmer, ki so jih v Litvi razglasili ob ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja, je v Vilniusu danes potrdil parlament te baltske države, ki je hkrati članica EU in Nata, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Grožnje, ki so privedle do uvedbe teh ukrepov za zaščito nacionalne varnosti in javnega reda, niso izginile, celo povečale so se, je opozorila predsednica parlamenta Viktorija Cmilyte-Nielsen.

Razglasitev izrednih razmer oblastem omogoča, da lahko ustavijo in preiščejo vozila in ljudi na obmejnem območju. V tem obdobju bodo tudi povečali zaščito strateških objektov in infrastrukture, prav tako je prepovedano predvajanje ruskih ali beloruskih radijskih in televizijskih programov, še navaja dpa.

Litva meji na rusko eksklavo Kaliningrad ter na rusko zaveznico Belorusijo. Litvo spričo ruskega vdora v Ukrajino močno skrbi za lastno varnost.

Država bo zato od ZDA kupila protitankovske rakete tipa javelin ter drugo orožje in opremo v vrednosti 36 milijonov evrov. Litovsko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so z vlado v Washingtonu o tem podpisali ustrezen dogovor. Podrobnosti glede količine raketnih sistemov niso navedli.

16.00 Na begu že 2,3 milijona ljudi

Val beguncev iz Ukrajine ne pojenja. Po podatkih ZN je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi. Največ, 1,4 milijona, jih je prispelo na Poljsko. Vlada v Londonu se je medtem po kritikah na račun obravnave Ukrajincev, ki bežijo pred vojno, odločila poenostaviti vizumski postopek zanje.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je na svoji spletni strani danes objavil, da so doslej zabeležili 2.316.002 begunca, kar je 160.731 več kot dan prej. Vodja agencije Filippo Grandi je ob tem opozoril, da UNHCR potrebuje približno 500 milijonov dolarjev za svoje delovanje v Ukrajini in sosednjih državah.

Do zdaj smo prejeli več kot 300 milijonov dolarjev, od tega skoraj 200 milijonov od posameznikov, podjetij in fundacij, je na Twitterju zapisal Grandi in to označil za znak izredne solidarnosti z ljudmi Ukrajine.

15.30 Med begunci iz Ukrajine več kot milijon otrok

Iz Ukrajine je, poroča Unicef, pobegnilo že več kot milijon otrok, medtem pa vojna še naprej pustoši po državi. Večina otrok je z družinami pobegnilo na Poljsko, Madžarsko in Slovaško ter v Moldavijo in Romunijo.

»Število otrok na begu je osupljivo, kar kaže, kako obupne so razmere za otroke in družine v Ukrajini,« je dejala Afshan Khan, regionalna direktorica Unicefa za Evropo in osrednjo Azijo. »Otroci v iskanju varnosti zapuščajo vse, kar poznajo. To je srce parajoče.«

V zadnjih dneh je Unicef v Ukrajino dostavil še dodatno pomoč na šestih tovornjakih s skoraj 70 tonami zalog. Te vključujejo osebno zaščitno opremo ter medicinske, kirurške in porodniške komplete. Skupaj s partnerji bo Unicef omenjeno medicinsko opremo za pomoč 20.000 otrokom in materam dostavil v 22 bolnišnic na petih različnih območjih, ki so jih prizadeli konflikti.

Iz Københavna – Unicefovega skladišča in največjega humanitarnega središča na svetu – so odposlali tri tovornjake z osnovnimi zalogami, kot so rekreacijski in higienski kompleti ter kompleti za najmlajše otroke za didaktiko in sprostitev. Te zaloge so zdaj prispele na Poljsko. V prihodnjih dneh bodo do otrok prispele še dodatne zaloge iz Københavna in Turčije.

Za pomoč otrokom in družinam na begu iz Ukrajine v Moldavijo, Romunijo in Belorusijo ter na Poljsko je Unicef pomagal vzpostaviti modre točke – varne prostore, ki na enem mestu zagotavljajo ključne informacije družinam na poti, pa tudi identifikacijo otrok brez spremstva in otrok, ločenih od družin, ter jim lahko nudijo ustrezno zaščito.

Unicef bo potreboval 349 milijonov ameriških dolarjev, da bi preprečil nadaljnje slabšanje razmer za otroke v Ukrajini in mejnih državah ter omogočil učinkovito zagotavljanje kritične podpore za reševanje življenj. To vključuje 276 milijonov za takojšnje potrebe v Ukrajini in 73 milijonov ameriških dolarjev za potrebe otrok iz Ukrajine v mejnih državah.

»Delamo vse, kar je v naši moči, da pomagamo otrokom in družinam v stiski, a vojna se mora končati. Mir je edina trajnostna rešitev,« je dejala Afshan Khan.

15.07 Bo Gerhard Schröder mirovni posrednik?

Po poročanju bruseljskega spletišča Politico je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder v Moskvi, kjer naj bi s predsednikom Vladimirjem Putinom govoril o končanju vojne v Ukrajini. Schröder je dolgoletni Putinov prijatelj. Po koncu kanclerstva leta 2005 je delal za rusko energetsko industrijo. V zadnjih tednih je bil v Nemčiji tarča ostrih kritik, saj se ni hotel odpovedati povezavam s Kremljem.   

15.05 Polovica ljudi je iz Kijeva odšla, mesto postaja trdnjava

Od začetka ruske invazije je pobegnila že polovica prebivalcev Kijeva, saj se ruske sile mestu vse bolj približujejo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal župan Kijeva Vitalij Kličko. Po naših podatkih je mesto zapustil vsak drugi prebivalec, je dejal za ukrajinsko televizijo.

»Trenutno je odšlo nekaj manj kot dva milijona ljudi. Kijev se je spremenil v trdnjavo. Vsaka ulica, vsaka stavba, vsaka kontrolna točka je utrjena,« je še dodal Kličko. Po podatkih spletne strani citypopulation.de je imelo širše območje Kijeva lani 3,5 milijona prebivalcev.

Ekipa AFP je danes opazila, da so se ruske sile z oklepnimi vozili pripeljale do severovzhodnega roba mesta. Ukrajinski vojaki so opisali, da je za njimi noč težkih bitk za nadzor nad glavno cesto, ki vodi v ukrajinsko prestolnico.

14.55 Premier Janša: Rusija izvaja vojne zločine

Rusija v Ukrajini izvaja vojne zločine, je po poročanju Reutersa v Parizu dejal premier Janez Janša. »Vsakdo lahko vidi, da je to v nasprotju z vsemi konvencijami,« je nadaljeval.

Janša se v Parizu udeležuje sestanka evropske ljudske stranke pred vrhom EU, ki se bo popoldne začel v Versaillesu.  

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je  ostro obsodil rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolju in zahteval, da Moskva omogoči dostop konvojev s humanitarno pomočjo v oblegano mesto. 

14.45 WHO preverja navedbe o najmanj 18 napadih na zdravstvene ustanove v Ukrajini 

Na napad na porodnišnico v Mariupolju se je odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass, je Rusija že pred tremi dnevi na zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov dejala, da paravojaški zloglasni ukrajinski bataljon Azov bolnišnico uporablja za svojo vojašnico. Ukrajinski nacionalisti so pregnali vse nosečnice in osebje, je dodal Lavrov.

»Večkrat smo slišali patetično retoriko o nekaterih grozodejstvih, ki naj bi jih zagrešila ruska vojska. 7. marca, pred tremi dnevi je naša delegacija na zasedanju VS ZN predstavila dokaze, da so omenjeno porodnišnico že pred časom zasedli bataljon Azov in drugi skrajneži. Pregnali so vse nosečnice, medicinske sestre in drugo osebje. Bila je baza skrajno radikalnega bataljona Azov. Ta dejstva so bila razkrita pred tremi dnevi. Vi morate ugotoviti, kako se svetovni javnosti perejo možgani,« je dejal Lavrov.

Mariupolj je bil po navedbah ukrajinske strani tudi danes tarča ruskega obstreljevanja. Po poročanju Reutersa zaradi spopadov humanitarni konvoj še ni dosegel mesta in se je moral obrniti nazaj. Po navedbah Kijeva Rusija namerno blokira evakuacijo civilistov iz mesta, ker ji ni uspelo zavzeti strateško pomembnega pristanišča, ki je del glavne prometne povezave med Rusijo in Krimom.

Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so ob tem sporočili, da preverjajo navedbe o najmanj 18 različnih napadih na zdravstvene ustanove v Ukrajini od začetka ruskega napada pred 15 dnevi.

13.45 Scholz in Macron pozvala k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v telefonskem pogovoru pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili francoski in nemški uradni viri.

Nemčija in Francija sta od Rusije zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in vztrajali, da se morata Ukrajina in Rusija o rešitvi krize še naprej pogajati. »Macron in Scholz sta vztrajala, da mora biti vsakršna rešitev te krize dosežena s pogajanji,« je sporočila nemška vlada.

Tudi v Elizejski palači so potrdili Macronov poziv k pogajanjem in dodali, da bodo voditelji EU o konfliktu v Ukrajini razpravljali tudi danes zvečer na vrhu v Versaillesu. »Vsi trije voditelji so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh ostali v stikih,« še navaja sporočilo.

11.48 Belorusija bo poskrbela za obnovitev napajanja v Černobilu

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ministrstvu za energetiko naročil, naj pošlje svoje strokovnjake in zagotovi električno preskrbo jedrske elektrarne v Černobilu. »Imamo daljnovod za prenos električne energije iz sovjetskih časov, ki je bil ohranjen in ga je treba nemudoma obnoviti,« je pri tem poudaril Lukašenko.

Lukašenko je s tem naznanil, da je Minsk že poslal beloruske strokovnjake v jedrsko elektrarno v Černobilu, da bi zagotovili preskrbo elektrarne z električno energijo, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

11.11 Kuleba po sestanku z Lavrovom: Pogovori o prekinitvi ognja brez napredka

V Antalyi v južni Turčiji se je končalo srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, prvo po začetku ruske agresije na Ukrajino. Kuleba je po koncu pogovora stopil pred novinarje, a sodeč po njegovih besedah prvo srečanje ni prineslo vidnejših rezultatov.

Kot je izjavil, so si prizadevali predvsem za rešitev humanitarne tragedije civilistov. Za najhujše je označil razmere v Mariupolu ob Azovskem morju, ki ga bombardirajo iz zraka, napada pa ga tudi artilerija. 

»Sem sem prišel s namenom, da bi srečanje zapustil z dogovorom o ureditvi humanitarnega koridorja iz Mariupola za civiliste in koridorja za dostavo pomoči vanj. Minister Lavrov žal ni bil v položaju, ko bi to lahko zagotovil, a bo to prenesel avtoritetam v Rusiji,« je povedal.

Govorili so tudi o 24-urni prekinitvi ognja, ki bi omogočila rešitev najhujših humanitarnih težav, a tudi tu srečanje ni prineslo napredka. Strinjali so se le, da bodo nadaljevali prizadevanja za iskanje rešitve. Kuleba je zagotovil, da je pripravljen sodelovati na nadaljnjih tovrstnih srečanjih. 

Lavrov je po srečanju izjavil, da ruska »vojaška operacija« v Ukrajini poteka po načrtu in da je obnašanje Zahoda glede te države »nevarno«. Zahod je obtožil, da ustvarja nevarne razmere v regiji, ki bi lahko trajale leta, česar bi se morali zavedati vsi, ki Ukrajini dostavljajo orožje in »plačance«.

Dodal je, da Rusija še vedno čaka odgovore Ukrajine na svoje zahteve, Zahod pa je obtožil še, da je ignoriral represijo nad rusko govorečimi prebivalci Ukrajine in da njegova zdajšnja reakcija dokazuje, kako ogrožena sta Rusija in njena pravica obstoja na svetovnem zemljevidu.

Omenil je tudi možnost sestanka Volodimirja Zelenskega in Vladimirja Putina, a zgolj, če bi bil ustrezno vsebinski ... Zatrdil je še, da ima Rusija za svoje energente svoj trg in da ga bo vselej imela. In da nafte in plina nikoli ne uporablja za orožje.

ZDA pa je očital še, da v Ukrajini vodi laboratorije za razvoj biološkega orožja. Moskva je od Washingtona zahtevala pojasnila glede eksperimentov v teh laboratorijih, je še dejal ruski zunanji minister. Kritike Zahoda, da za to ni nobenih dokazov, je zavrnil.

11.07 Eksodus tujih podjetij iz Rusije se nadaljuje

Eksodus tujih podjetij iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini se nadaljuje. Ruski trg bo ostal brez igralnih konzol Sonyja in Nintenda, Mitsubishijevih električnih naprav ter novih hotelov Hilton in Hyatt. Italijanski Eni je prekinil sklepanje novih pogodb, Rio Tinto pa se je odpovedal sodelovanju z ruskimi partnerji.

Italijanski energetski velikan Eni je prekinil sklepanje novih pogodb za pridobivanje nafte in naftnih derivatov v Rusiji, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Napovedal je tudi, da bo v celoti spoštoval vsa pravila, ki jih bosta v zvezi z Rusijo uvedli Italija in EU.

Anglo-avstralski Rio Tinto je danes napovedal izstop iz vseh komercialnih odnosov z ruskimi strankami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rio Tinto ima v Avstraliji denimo v solasti z ruskim velikanom na področju aluminija Rusalom eno največjih svetovnih rafinerij te kovine Queensland Alumina. Rusal ima v lasti petino podjetja.

Japonski Mitsubishi Electric je prenehal pošiljati svoje izdelke na ruski trg, navaja ruska tiskovna agencija Tass, Sony je v Rusijo prenehal pošiljati svoje igralne konzole in igre, ustavil je tudi delovanje spletne trgovine Playstation Store v tej državi.

Po navedbah japonskega časnika Nikkei naj bi dobave igralnih konzol in programske opreme, povezane z njimi, v Rusijo prekinil tudi Ninitendo.

10.43 Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope

Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope, ker ocenjuje, da ta institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Moskva tako meni, da države Nata in EU spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije.

»Odločitev Rusije, da preneha sodelovati v Svetu Evrope, pomeni izstop iz vseh njegovih mehanizmov,« je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Če bi se besede Peskova uresničile, bi to pomenilo, da bo Moskva izstopila iz vseh institucij Sveta Evrope, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

10.18 Kremelj: Rusko gospodarstvo v šoku

Iz Kremlja so, kot piše Reuters, danes sporočili, da rusko gospodarstvo doživlja šok in da sprejemajo ukrepe zaradi, kot so opisali, gospodarske vojne proti Moskvi brez primere.

10.07 Rusi zavzeli plinovodne kompresorske postaje

Ukrajinski operater na področju plinskega omrežja je po poročanju Reutersa objavil, da je ruska vojska zavzela plinovodne kompresorske postaje, kar bi lahko ogrozilo distribucijo plina v Evropo.

Podrobnosti še niso znane. Po drugi strani ostaja dotok plina v Evropo prek Severnega toka 1 in Ukrajine stabilen, še piše Reuters.

9.50 V Antalyi stekli pogovori med Lavrovom in Kulebo

V letoviški Antalyi v južni Turčiji se je začelo srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, kar je prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija napadla Ukrajino. 

Pogovori med zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine ob robu diplomatskega foruma v Antalyi, katerih namen je doseči prekinitev ognja, so se začeli, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal turški diplomat. Pogovora se udeležuje tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je pred tem Lavrova in Kulebo sprejel na ločenih pogovorih.

Vodja ukrajinske diplomacije je pred tristranskim srečanjem napovedal, da bo vztrajal pri treh ključnih točkah. »Takojšnja prekinitev ognja, izboljšanje humanitarnih razmer v Mariupolu, Harkovu, Volnovahi in drugih ukrajinskih mestih ter umik ruskih sil z ukrajinskega ozemlja,« so na ukrajinskem zunanjem ministrstvu navedli zahteve.

Pred odhodom je sicer Kuleba v videu, objavljenem na Facebooku, povedal, da so njegova pričakovanja »omejena«, ker Rusija nadaljuje bombardiranje in obleganje velikih ukrajinskih mest.

Turški diplomat je ob tem dejal, da je pomembno predvsem to, da sta se ministra sploh sestala. »Turčija upa predvsem na prekinitev ognja,« je povedal. Pogovori pa bodo predvidoma trajali približno uro in pol, je še dejal.

9.17 Ukrajina objavila, da je napad na porodnišnico zahteval tri življenja.

Zatem ko so prva poročila o včerajšnjem ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolju govorila o najmanj 17 ranjenih, je lokalna oblast sodeč po poročanju AFP danes objavila, da so v napadu umrle tri osebe. Za celoten čas obleganja, ki traja že devet dni, pa navajajo izjemno visoko število žrtev med civilisti: 1200.

9.11 Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je ruska vojska uničila 2911 ukrajinskih vojnih objektov

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je objavil, da so ruske čete v Ukrajini do včeraj uničile 2911 ukrajinskih vojaških infrastrukturnih objektov. Povedal je tudi, da je ruska vojska prevzela nadzor nad številnimi soseskami v obleganem Mariupolju.

9.01 Ukrajina danes napoveduje sedem humanitarnih koridorjev

Ukrajinska stran je danes najavila vzpostavitev sedmih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest, vključno z Mariuopoljem. To je danes sporočila namestnica premiera Irina Vereščuk. Evakuacije so že stekle v Sumiju na severovzhodu države.

8.46 Ukrajinci trdijo, da se ofenziva Rusov upočasnjuje

Ukrajinska vojska je sporočila, da se ofenziva ruske vojske upočasnjuje, saj da jo ukrajinska stran uspešno zadržuje. Generalštab ukrajinske vojske je objavil, da so ruske enote na nekaterih operativnih območjih že izgubile svojo bojno moč, zato jim pošiljajo rezerve.

Ruske sile naj bi sicer še naprej obkoljevale Kijev in krepile svojo prisotnost okoli mesta Nikolajev na jugu Ukrajine. Poročali so tudi o napadih na mesta Harkov in Izjum na vzhodu ter Sumi in Ohtirka na severovzhodu Ukrajine. Ukrajinska vojska je sicer po navedbah britanskega BBC v bližini Kijeva krenila v protinapad proti ruski vojski.

Ponoči je bila menda tarča obstreljevanja po navedbah ukrajinske strani tudi vas Slobožanske na jugovzhodu Ukrajine. V vasi v bližini Harkova so po trenutnih podatkih zaradi napada umrli štiri ljudje, od tega dva otroka.

Iz proruske republike Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so po navedbah DPA sporočili, da je ukrajinska vojska v zadnjih 24 urah šestkrat napadla cilje v Lugansku. V mestu Pervomajsk je umrl najmanj en civilist. Zaradi napadov sta menda poškodovani plinska in električna napeljava, zaradi česar sta dve vasi na območju ostali brez električne energije.

Informacij sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, še dodaja DPA.

8.24 IMF odobril 1,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo odobril 1,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini za pokritje nujnih finančnih potreb in olajšanje posledic vojne. Izvršni odbor IMF je pri tem izrazil trdno podporo Ukrajincem med vojno, ki povzroča tragične izgube življenj in človeško trpljenje.

IMF ugotavlja, da so gospodarske posledice vojne že izjemno resne z več kot dvema milijonoma beguncev po 13 dneh vojne in uničenja ključne infrastrukture v državi. IMF je pripravljen Ukrajini pomagati še naprej. Tudi po vojni, ko bo potrebna obnova države.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je pri tem izjavila, da je ruska vojaška invazija odgovorna za ogromno humanitarno in gospodarsko krizo. Za letos Ukrajini napoveduje globoko recesijo in meni, da bo država potrebovala veliko pomoči. Pohvalila je dosedanje ukrepe ukrajinskih oblasti za omilitev posledic vojne, pri čemer Ukrajina sproti odplačuje vse svoje dolgove.

7.52 Janez Lenarčič ogorčen nad napadom na porodnišnico v Mariupolju

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je zapisal, da je »ogorčen zaradi gnusnega napada na porodnišnico v Mariupolju«. Kot je še zapisal na twitterju, je napad na civilno infrastrukturo, predvsem na zdravstvene ustanove, očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Rusijo je tudi pozval, naj nemudoma preneha napadati civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini.

7.26 Zelenski Ruse znova obtožil genocida

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v odzivu na včerajšnji ruski napad na porodnišnico v Mariupolju Ruse ponovno obtožil vojnih zločinov in gencida ter potrdil, da je bilo v napadu 17 ranjenih.

Dodal je, da iskalna akcija med ruševinami še poteka. »Kakšna država je Rusija, da se boji bolnišnic in porodnišnic in jih uničuje?« je vprašal.

Kot je dodal, so sicer med včerajšnjim dvanajsturnim premirjem iz nekaterih obleganih ukrajinskih mest evakuirali najmanj 35.000 ljudi, in sicer po treh humanitarnih koridorjih, Zelenski pa upa, da bodo lahko danes evakuirali še več civilistov s tremi dodatnimi potmi, odprtimi za mesta Mariupolj, Volnovakha in Izium.

6.47 Napad na porodnišnico v Mariupolu obsodil tudi António Guterres

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je napad na porodnišnico v Mariupolju označil za grozljivo dejanje. »Civilisti plačujejo najvišjo ceno za vojno, ki nima z njimi nič opraviti. To nesmiselno nasilje se mora ustaviti. Takoj prekinite prelivanje krvi,« je tvitnil.

Izvršna direktorica Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) Catherine Russel je izjavila, da je zgrožena zaradi napada na porodnišnico v Mariupolju. Dodala je, da natančno število žrtev še ni znano, a se »bojimo najhujšega«.

6.45 Rusi zavračajo odgovornost

Rusi so poročanje o napadu na porodnišnico označili za »lažno novico«. Trdijo, da je napadeni objekt zgolj nekdanja porodnišnica, ki jo je prevzela ukrajinska vojska. To je v tvitu zatrdil Dmitrij Poljanski, član ruskega predstavništva pri Združenih narodih.

Tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova v Moskvi napada ni zanikala, a je navedla, da naj bi ukrajinska vojska uporabila bolnišnico za vzpostavitev bojnih položajev, potem ko so iz nje odpeljali osebje in bolnike.

Kremelj je sicer danes napovedal, da bodo okoliščine napada preverili pri svoji vojski.

6.00 V Turčiji srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se bosta danes sestala v Turčiji, kar bo prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred dvema tednoma napadla Ukrajino. 

Kuleba je napovedal, da bo danes Lavrovu predlagal srečanje predsednikov obeh držav, Volodimirja Zelenskega in Vladimirja Putina, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Tudi v Kremlju srečanju med ministroma pripisujejo velik pomen. Oba ministra sta sinoči že prispela v Turčijo, pogovori pa naj bi potekali enkrat zjutraj oziroma dopoldne.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo pogovori preprečili hujšo tragedijo ali celo pomagali doseči premirje, a analitiki svarijo, da so možnosti za preboj v Antalyi minimalne.

Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je napovedal, da bo tudi sam danes prispel v Antalyo, saj da se morajo nujno začeti pogovori o jedrski varnosti Ukrajine.

5.40 Vrh EU v Versaillesu o vojni v Ukrajini

Voditelji članic EU bodo danes in v petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj Unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote.

Voditelji bodo sprejeli versajsko izjavo, v kateri bodo zapisali, da ruska vojna pomeni tektonski premik v evropski zgodovini ter da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj Unija ravna odgovorno v novi realnosti ter zavaruje svoje državljane in vrednote.

Ključni vprašanji, ki ju bodo pretresali, sta, kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v Uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije oziroma ali prepovedati uvoz ruske energije, kar so storile ZDA, ki so sicer od ruske energije bistveno manj odvisne od evropskih držav.

Voditelji naj bi Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski najverjetneje ne bo dobil jasnih jamstev glede članstva države v Uniji, ki jih želi.

5.30 Svet ECB med izzivoma inflacije in gospodarskih posledic ruskega napada na Ukrajino

Svet Evropske centralne banke (ECB) se bo sestal na drugi letošnji seji. Ob nadaljnji krepitvi inflacije, ki jo zdaj dodatno pogrevajo še ruski napad na Ukrajino in njegove politične ter gospodarske posledice, se osrednji organ evrske denarne politike sooča tudi z izzivom negativnih učinkov dogajanja na vzhodu Evrope na gospodarsko aktivnost.

Svet ECB se tako po oceni analitikov sooča z zahtevno vlogo iskanja pravega ravnotežja pri zaostrovanju denarne politike in komunikaciji s trgi in akterji v finančnem sistemu.

Po eni strani se je inflacija v območju skupne valute s 5,8 odstotka februarja povzpela na novo rekordno raven, ruski napad na Ukrajino in zahodne sankcije proti Rusiji ter s tem povezani pretresi v dveh pomembnih dobaviteljicah surovin in hrane pa inflacijske pritiske samo še povečujejo.

Po drugi strani dogajanje na vzhodu Evrope in njegove evropske ter globalne razsežnosti predstavljajo tudi zelo veliko tveganje za gospodarsko dejavnost. Naraščajoča inflacija tako sovpada z veliko gospodarsko negotovostjo.

Svet ECB, ki je že nakazal začetek zaostrovanja denarne politike po letih njene ekspanzivnosti, bo tako po mnenju analitikov poskušal kar se da ostati na začrtani poti, obenem pa s svojo dikcijo ohraniti čim več manevrskega prostora za morebitne nove posege v podporo finančnemu sektorju in gospodarstvu, če bodo ti potrebni.

00.00 IAEA izgubila tudi stik z nadzornim sistemom jedrske elektrarne Zaporožje

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je po tem, ko je že dopoldne objavila, da je njihov varnostni sistem na Dunaju prenehal prejemati podatke iz jedrske elektrarne v Černobilu, zvečer sporočila, da se je enako zgodilo tudi v primeru jedrske elektrarne Zaporožje. Direktor Rafael Grossi je pri tem izrazil zaskrbljenost.

»Zaskrbljeni smo zaradi nenadne prekinitve dotoka podatkov iz teh dveh jedrskih elektrarn,« je dejal Grossi, saj se, kot poudarjajo v IAEA, v obeh elektrarnah nahajajo »velike količine materiala v obliki izrabljenega ali svežega jedrskega goriva in druge vrste nuklearnih materialov.«