Bodoči prvi mož Nase bo dal prednost Marsu

Milijarder Jared Isaacman je na zaslišanju pred odborom v senatu za mesto novega šefa ameriške vesoljske agencije Nasa poudaril, da bo, če bo potrjen, dal prednost ameriškim prizadevanjem, da človeška posadka pristane na Marsu. Vendar pa ne bo, kot je še dodal, opustil sedanjih načrtov v programu Artemis, ki predvidevajo, da bodo astronavti leta 2027 pristali na Luni.

»Nasa je izjemna agencija, ki lahko naredi skoraj nemogoče,« je poudaril. »V skladu s predsednikovo vizijo lahko začrtamo pot do Marsa, da se vrnemo na Luno, še preden bodo tja prišli Kitajci, in da zasnujemo vesoljsko gospodarstvo ter opravimo najrazličnejše raziskave,« je dejal 42-letnik, ki je financiral dve lastni zasebni odpravi v vesolje s Spacexovimi plovili.

Pred odborom za trgovino, znanost in transport je povedal, da si tudi on želi, da bi se človeštvo vrnilo na Luno, ga pa moti, da je cena tega podviga tako zelo visoka, prav tako si želi, da bi nekoliko pospešili odprave. Trenutno se predvideva, da bi posadka okoli Lune (brez pristanka) poletela prihodnje leto, leto kasneje bi sledil pristanek. Na Luni bi astronavti zgradili stalno bazo za raziskave, vse to pa bi bila odskočna deska za na Mars, vendar se pristanek na sosednjem planetu po načrtih Nase ne bi zgodil pred koncem tega desetletja. Na Luno si želi tudi Kitajska, ta načrtuje, da bi tam pristala do konca desetletja. 

Isaacman je sicer tesen prijatelj ustanovitelja podjetja Spacex in Trumpovega svetovalca Elona Muska. Na zaslišanju je priznal, da ni tipičen predstavnik, kakršnega si javnost predstavlja za vodenje Nase. »Večinoma sem apolitičen, nisem znanstvenik in nikoli nisem delal za Naso, vendar tega ne vidim kot pomanjkljivosti,« je dejal milijarder, ki je leta 2021 prvič poletel v vesolje, lani pa še drugič. Isaacman bi postal najmlajši vodja ameriške vesoljske agencije, in to ravno v času velikih sprememb v vesoljski industriji. Karte zdaj mešajo manjša zagonska podjetja pri razvoju tako raket kot satelitov.