Rdeči križ si želi več mladih prostovoljcev

V Rdečem križu Slovenije (RKS) dela več kot 10.500 prostovoljcev. Lani so v okviru 56 območnih združenj oziroma približno 900 krajevnih organizacij skupaj opravili skoraj 563.000 ur prostovoljnega dela. Eden od izzivov, s katerimi se srečuje ta največja humanitarna organizacija v državi, je, kako v svoje vrste privabiti mlade, ki bi bili pripravljeni svoj čas in energijo namenjati pomoči sočloveku.

Ohranjamo humanost živo je slogan letošnjega tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja, že tradicionalno pa se začne 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henryja Dunanta, ko zaznamujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. »Smo prvi pomočnik javnim oblastem, skupnosti in družbi, še posebej ljudem v stiski,« organizacijo s kar 158-letno tradicijo v Sloveniji opisuje Ana Žerjal, predsednica RKS.

Mlade želimo naučiti vseh vrednot, ki jih tudi oni sami po sebi potrebujejo za življenje, pravi Ana Žerjal. FOTO: Blaž Samec

»Število prostovoljcev – več kot dve tretjini je žensk – zadnja leta sicer rahlo narašča, vendar si zelo želimo, da bi se nam pridružilo več mladih. Naša dolžnost je vzgajati mlade, želimo jih naučiti vseh vrednot, ki jih tudi oni sami po sebi potrebujejo za življenje. Če se bodo naučili, kako se pomaga starejšim oziroma kaj je biti varuh otrok v zdravilišču Debeli rtič, bodo pridobili dodatna znanja in izkušnje, ki jim bodo koristile vse življenje,« je prepričana Ana Žerjal.

Mlade med drugim nagovarjajo tako, da jih po srednjih šolah in fakultetah informirajo in privabljajo v svoje vrste, na lokalni ravni območna združenja zanje pripravljajo različne dejavnosti. »Lani smo začeli tudi nacionalne posvete Vzgoja za humanost. Na centrali RKS izvajamo redna usposabljanja za mlade voditelje, naše naslednike, saj moramo vzgojiti novo generacijo, ki bo znala voditi aktivnosti Rdečega križa na vseh področjih, zato pripravljamo tudi tabore na različnih koncih Slovenije, kjer se lahko bodoči prostovoljci vključijo in naučijo različnih veščin. V sklopu raznih programov jih pošiljamo tudi na izobraževanje v tujino,« je naštela predsednica RKS, ki apelira na državo, da bi nekako še bolj spodbujala prostovoljstvo​.

»V nekaterih državah delodajalci pri izbiri novih kadrov, na primer, upoštevajo tudi angažiranje na drugih področjih, ne samo v Rdečem križu, ker s tem širiš svojo kulturo, vrednote, človečnost.«

Del velike družine

Pred organizacijo, ki izvaja tudi številna javna pooblastila, kot so krvodajalstvo, prva pomoč, služba za poizvedovanje za obnavljanje družinskih vezi, je še kar nekaj drugih izzivov.

Pomoc RKS

»Smo v stalni pripravljenosti za odzive. V zadnjih treh letih smo se resnično dodatno usposobili, vsakič s kakšno popolnoma nenačrtovano situacijo. Pripraviti pa se moramo na nova stanja, kajti nikoli ne vemo, kaj bo. Upoštevati moramo spremembe v socialni strukturi prebivalcev, Slovenci se staramo, poleg tega nas klimatske spremembe tako ali drugače presenečajo, v prihodnjih letih nas čakajo tudi koraki na področju digitalizacije. Na RKS moramo posodobiti poslovanje, predvsem pri zbiranju donacij. S pomočjo Mednarodnega rdečega križa, ki je na tem področju bistveno pred nami, smo ravnokar dobili računalniški program za to,« je poudarila sogovornica.

Da so del obsežne mednarodne mreže 193 članic, se kaže kot pomembna prednost tudi z drugih vidikov. »Ravno ob lanski ujmi smo ugotovili, da sami tega ne bi zmogli. Prav za vsa področja so prišli strokovnjaki z Mednarodnega rdečega križa, ki so nam pomagali tako z računalniško opremo kot s prevoznimi sredstvi in zbiranjem donacij. Ne nazadnje nam je avstrijski Rdeči križ poslal rešilca za mamico, ki na Koroškem ni mogla priti do bolnišnice, hrvaški Rdeči križ pa nam je dobavil vodo, ko mi sploh nismo mogli priti do nje. V tistih časih, ko smo bili zelo ranljivi, smo začutili, da smo del velike družine, v kateri imamo oporo, da smo potem bistveno lažje ponudili pomoč ljudem v stiski,« je strnila Ana Žerjal.