Promet proti morju prehitel Slovenijo

Je mar mogoče, da po več kot 20 letih priprav načrtov za novo cesto v Istro te sploh ne bi gradili? Zmeda je popolna. Promet povzroča Sloveniji vse več okoljskih in varnostnih težav. Prvi meseci leta kažejo, da bo vozil proti Hrvaški po njenem vstopu v schengensko območje še precej več kot lani (tovornjakov je vsaj 15 odstotkov več) in da odprava zastojev na mejnih prehodih s Hrvaško ne bo čudežno rešila zastojev na cestah. Še posebej ne mimo Kopra v Istro.

Hrvaški turizem je v zadnjih 15 letih eksplodiral. V turistično infrastrukturo so investirali sedem milijard evrov. Hrvaško je lani obiskalo 30 milijonov pretežno tujih turistov, ki so ustvarili 105 milijonov prenočitev (37 odstotkov več kot leta 2021). Največji delež je pripadel Istri – 29,5 milijona prenočitev (približno dvakrat več kot v Sloveniji). Po podatkih Istrskega turističnega združenja je Istro obiskalo 5,5 milijona turistov.

Na koprski policijski upravi so lani na treh istrskih mejnih prehodih našteli 12,9 milijona potnikov in 6,8 milijona avtomobilov. Po podatkih župana bujske občine Fabrizia Vižintina je lani skozi njihovo občino potovalo 18 milijonov potnikov. Podobno kot Ljubljano duši tranzitni promet na ljubljanskem obroču, tudi promet po obalni cesti do hrvaškega dela Istre duši območje slovenske Istre. Del voznikov iz italijanske smeri išče vse mogoče obvode in stranske poti, da se izognejo plačilu vinjete za približno deset kilometrov hitre ceste, hkrati jih na odseku med Koprom in Dragonjo pogosto čakajo zastoji.

Mar Slovenija zavlačuje s cesto proti Hrvaški?

Država je leta 2004 sprejela program državnega prostorskega načrta za tranzitno obalno cesto Koper–Dragonja. A letos še zmeraj nismo dobili jasnega odgovora, kdaj bo uredba o DPN sprejeta. Po njenem sprejetju pa bi se prave priprave na gradnjo šele začele: odkupi zemljišč, izdelava projektov, okoljevarstveno soglasje, gradbeno dovoljenje, zagotavljanje finančnih virov ... Vse to terja najmanj pet let časa, javna naročila, revizije in gradnja pa nato še dodatnih pet. Kar pomeni, da bi s tem ritmom cesto lahko dočakali čez deset let, če bi uredbo vlada sprejela jutri.

Šele lani je proti cestni trasi skozi Vanganelsko dolino močno pritisnila Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin, ki je zbrala več kot 400 podpisov. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam odgovorili, da je Dars izvedel postopek javnega naročila za pridobitev izdelovalcev strokovnih podlag, okoljskega poročila in DPN. Ko bo predlog DPN izdelan, bodo ponovno pridobili mnenja nosilcev urejanja prostora in predlog uskladili. Po uskladitvi ga bodo predlagali v obravnavo in sprejetje uredbe. Kdaj bo to, nam niso odgovorili.

Na ministrstvu za infrastrukturo so odgovorili, da še ni bila imenovana projektna skupina, ki bo odločala o potrebnosti ponovne celovite presoje vplivov na okolje. Na ministrstvu preverjajo tudi, kako bi z dodatnimi ukrepi na obstoječih cestah izboljšali prometno varnost in pretočnost skozi Koper v času do končne rešitve.

Upanje, da nova cesta do Dragonje ne bo potrebna

Koprski župan Aleš Bržan pojasnjuje, da se z ministrstvom za infrastrukturo dogovarjajo o čimprejšnji rekonstrukciji Šmarske ceste, ki je v Kopru najožje grlo na poti v hrvaško Istro. Na njej se namreč križajo poti lokalnega oziroma mestnega in tranzitnega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo, Dars in Direkcija RS za infrastrukturo so rekonstrukcijo te ceste obljubili že leta 2016. Zadnji dogovor med lokalno skupnostjo in ministrstvom za infrastrukturo (tudi ministrico Alenko Bratušek) pa je nekoliko presenetljiv: da bodo najprej predelali Šmarsko cesto in pol leta po dokončanju del izdelali študijo prometne obremenitve, ki naj bi šele odgovorila, ali bi bila po rekonstrukciji Šmarske ceste nova hitra cesta proti Dragonji sploh smotrna.

Križišče pri Slavčku in križišče pri Šalari ter nadvoz so najožje prometno grlo za Istro. FOTO: Šuligoj Boris

Koprski župan tolaži, da bo država medtem lahko v miru naprej pripravljala DPN, ki se vleče že desetletja. Letos naj bi torej dokončali projekte in začeli odkupe zemljišč na Šmarski cesti, vendar podobne odgovore za ta dela dobivajo vsako leto. V Kopru imajo obljubo pristojnih državnih organov, da se bo letos začela tudi širitev bertoške vpadnice. A tudi zanjo obljube ponavljajo vse od leta 2017.

Župan Aleš Bržan je zadovoljen, da je ministrstvo za okolje in prostor upoštevalo večino predlogov izboljšav DPN za (morda nesojeno) novo cesto do Dragonje, tudi večino pripomb civilne iniciative. Upoštevalo je izboljšavo priključka Bertoki, ukinilo bencinski servis v Bertokih in ga nadomestilo na lokaciji Bandel, ukinili so oskrbno postajo v Šalari. Nova rešitev predvideva, da bi bila cesta mimo Šalare zgrajena v dolžini 850 metrov z ozelenjenim pokritim nasipom.

Bujski župan Fabrizio Vižintin je prepričan, da bo Istro letos obiskalo še več turistov kot lani: »Toda hrvaška država se ne more vpletati v slovensko urejanje cest. Prepričan pa sem, da bodo Slovenci nekoč prisiljeni poiskati rešitev. Če ne prej, tedaj, ko jim bodo zastoji v obmejnih krajih tako zagrenili življenje, da se bodo ljudje uprli.«