Primerne ceste v Istro še deset let ne bo

Komaj se turizem vrne v stare tirnice in turisti pritisnejo proti morju, že je na cestah v slovenski Istri kaos. Zastoji, nesreče, težave domačinov pri običajnem delu in posledično absurdne prepovedi voženj tujcem po lokalnih cestah. Že majhna prometna nesreča na obalni cesti povzroči obsedno stanje v krajih ob morju. Državna birokracija in druge službe, odgovorne za ureditev prometnic, dokumentacijo pripravljajo že več kot dvajset let.

Država še najmanj dve leti ne bo sprejela državnega prostorskega načrta za tranzitno cesto Koper–Šmarje–Dragonja, ki bi tranzitni promet vodila iz notranjosti države in tujine v hrvaško Istro, ki so ga začeli pripravljati julija leta 2004, ko sta vlada in parlament sprejela program priprav državnega lokacijskega načrta za to cesto. Tedanji poslanci so si prizadevali, da bi se ta cesta morala povezati z istrskim cestnim »ipsilonom« najpozneje do leta 2009. A je Slovenija še vedno zelo daleč od tega.

Od leta 2016, ko so javno razgrnili in obravnavali osnutek DPN za cesto Koper–Šmarje–Dragonja, so zdaj izdelali strokovne podlage za optimizacijo trase (pri Kopru in pri Dragonji). Pri Kopru so preverili možnost nadkritja trase na območju Šalare. Naselje Dragonjo pa so zaščitili pred emisijami hrupa. Septembra naj bi izdelali stališča do pripomb na osnutek prostorskega načrta. Sprejetje uredbe o DPN za to cesto je predvideno za leto 2023 – 19 let po začetku priprav. Šele po tem bodo začeli odkupovati zemljišča in pripravljati dokumentacijo za gradbeno dovoljenje.
 

Tranzitne ceste v Istro ne bo najmanj do leta 2030

S takim tempom priprave dokumentacije ni mogoče računati, da bi bila sodobna tranzitna cesta v Istro dograjena do leta 2030, zato nas je zanimalo, kako napredujejo priprave ureditve Šmarske ceste, ki jo je že leta 2016 zahteval takratni župan Boris Popovič. Z ministrstvom za infrastrukturo, Darsom in direkcijo za infrastrukturo se je dogovoril, da bi v najkrajšem možnem času uredili vsaj tri kilometre Šmarske ceste, po kateri se v času do nove sodobne tranzitne ceste mimo Kopra, odvija ves tranzitni promet v Istro, hkrati pa je seveda lokalna povezovalna cesta za celotno koprsko predmestje ter najbližje zaselke ter vasi.
Rekonstrukcijo Šmarske ceste so razdelili na tri pododseke.



Prvi pododsek (od priključka na obalno hitro cesto pri Slavčku do podhoda pri nekdanjem Tomosu – 940 metrov) z novimi nadvozi in ločenimi priključki na hitro cesto je v pristojnosti Darsa, ki naj bi izvedbo začel leta 2024, sama preureditev priključka s cesto in nadvozi naj bi stala 14 milijonov evrov. Za druga dva pododseka (400 metrov ceste s podvozom v krožišču pri Mercatorju in 1,6 kilometra ceste proti Šmarjam) sta investitorja občina Koper in DRSI. Zanju pripravljajo geodetski načrt. Ko bo izdelan, bodo začeli izdelavo projekta za izvedbo ter ga končali do konca leta 2022. To pomeni, da pred letom 2024 niti teh dveh odsekov še ne bodo rekonstruirali. Rešitev za kratek odsek Šmarske ceste v mestu lahko pričakujemo šele čez več let.


 

Počasni tudi pri bertoški vpadnici

Občina je z Darsom in DRSI, prav tako še v času prejšnjega župana, dosegla dogovor tudi o širitvi bertoške vpadnice, ki je pomembna za dostop tovornjakov v Luko Koper ter prebivalcev iz vzhodnega dela koprskega podeželja in iz notranjosti države v mesto. Vendar se tudi pri gradnji tega 1,6 kilometra dolgega odseka dodatnih dveh cestnih pasov nikamor ne mudi. Čeprav so v občini Koper najprej pričakovali, da bodo gradnjo dodatnih dveh pasov začeli že lani oziroma najpozneje letos, so nam iz Darsa zdaj odgovorili, da še vedno dopolnjujejo dokumentacijo, da je začetek gradnje predviden v drugi polovici leta 2022 in da znaša vrednost tega kratkega in ravnega odseka kar 11,36 milijona evrov.

V času od dogovora o širitvi bertoške vpadnice do danes je Luka Koper na tem območju zgradila že dva nova vhoda v pristanišče, s čimer je še povečala nujnost čimprejšnje dograditve primerne vzhodne vpadnice v mesto in pristanišče. Po podatkih iz leta 2017 je po tej vpadnici v Koper vsak dan peljalo 16.460 vozil, od tega 2850 tovornjakov nad 3,5 tone.

Po dograditvi bo za tovornjake, težje od sedmih ton, predvideno elektronsko cestninjenje. Na odseku hitre ceste od Srmina do Bertokov pa je leta 2017 povprečno vsak dan peljalo 43.000 vozil, od tega 2200 tovornih vozil, težkih nad sedem ton.