Niso proti cesti, a naj se izogne naseljem

»Nismo proti novi hitri cesti, ki bi reševala tranzitni promet za Hrvaško, nasprotujemo pa načrtovani trasi Koper-Dragonja in se zavzemamo za alternativno rešitev, ki je bila v preteklosti že potrjena, nato pa povožena,« je poudarila Jasna Arko, predstavnica koprske civilne iniciative Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin. Aleš Bržan, koprski župan, je izpostavil, da je državni prostorski načrt za hitro cesto že v zaključni fazi, zato bi bila njegova opustitev nesprejemljiva.

Državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Šmarje -Dragonja, ki bi tranzitni promet vodila iz notranjosti države in tujine v hrvaško Istro in bi se tam navezala na njihov »ipsilon«, sicer močno zamuja. S pripravami zanj so začeli leta 2004, dvanajst let pozneje so izvedli javno razgrnitev osnutka projekta in odtlej izvajajo preveritve različnih pripomb. »Nazadnje nam je nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec zagotovil, da bo dokument končan leta 2024. Novejših podatkov nimamo,« je ob tem dejal koprski župan. Koprska občina je po njegovih besedah predlagala nekatere izboljšave (kot so denimo nadhodi), ki bi nekoliko omilile vpliv ceste na prebivalce koprskih naselij. Vrednost projekta ni uradno znana, a naj bi se po nekaterih informacijah gibala nekaj čez 300 milijonov evrov. Na uresničitev čaka tudi gradnja hitre ceste od izolskih Jagodij do Lucije, kjer pa je rdečo luč zanjo prižgal piranski občinski svet; če bi to cesto zgradili pred povezavo Koper-Dragonja, bi se ves tranzitni promet stekel v prometni zamašek sredi Lucije.

Bojijo se za svoje bivanjsko okolje

»Tako imenovana varianta V1, ki jo forsira vlada, predvideva potek hitre ceste skozi našo krajevno skupnost Škocjan, ki bi jo grobo prerezala in odrezala od mesta Koper, hkrati pa bi uničila naravno, bivanjsko in kmetijsko okolje,« meni predstavnica civilne iniciative Jasna Arko. V civilni iniciativi pa so se seznanili z alternativnim potekom hitre ceste, ki sta ga leta 2015 predstavila prometna strokovnjaka dr. Livio Jakomin in danes že pokojni Igor Zajec. Ta predvideva nadaljevanje hitre cestne povezave od predora Markovec pod izolskimi Baredi in mimo zaselka Bandel v dolini Drnice in se nadaljuje po načrtovani trasi V1 do Dragonje. Gradnje te trase je bila ob takratnem načrtovanju ovrednotena na 115 milijonov evrov, kar je bistveno manj od sprejete različice.

»Že od sedemdesetih let spremljam iskanje rešitev za tranzitni promet skozi slovensko Istro. Dejstvo je, da promet narašča, pravega ukrepanja v zvezi s tem pa še vedno ni,« je pojasnil dr. Livij Jakomin.FOTO: Nataša Čepar/Delo

»Rešitev Jakomin-Zajec se izogne uničenju najkakovostnejše kmetijske zemlje, ne ruši nobene hiše in ne ogrozi življenja niti v enem zaselku,« je poudarila Arko. Podprli so jo tudi vsi nekdanji istrski župani in celo takratni prometni minister Peter Gašperšič. Pozneje pa so se na ministrstvu opredelili proti tej rešitvi, saj naj bi zaradi naraščanja prometa na odseku Koper–Izola presegla kapaciteto predora Markovec.

Iskanje rešitev že 50 let

»Že od sedemdesetih let spremljam iskanje rešitev za tranzitni promet skozi slovensko Istro. Dejstvo je, da promet narašča, pravega ukrepanja v zvezi s tem pa še vedno ni,« je pojasnil dr. Livij Jakomin. Po zgraditvi predora Markovec, je nadaljeval, še vedno čakamo na nadaljevanje cestne povezave proti Hrvaški. »Prepričan sem, da po obdobju debelih krav, ki mu bo sledilo obdobje suhih krav, zagotovo ne bomo uspeli pridobiti denarja za izgradnjo hitre ceste kot je trenutno načrtovana. Enkrat sem že povedal, da ne bomo dobili te ceste do leta 2022, zdaj menim, da je ne bomo do leta 2035,« je navedel in opozoril, da je predlog, ki sta ga izdelala z Igorjem Zajcem bistveno cenejši in zato izvedljivejši.