Priseljence bi postopno vključevali v pouk

Državni zbor bo jutri obravnaval novelo zakona o osnovni šoli. Vlada predlaga, da bi bilo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) obvezno že v tretjem razredu, v devetem bi lahko štelo tudi za merilo pri vpisu v srednjo šolo. Otroci bodo imeli obvezni prvi tuji jezik že v prvem razredu, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk … pa bi se preoblikovali v tako imenovani razširjeni program. Otroci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati izpite iz vseh predmetov.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pred jutrišnjo prvo obravnavo novele zakona v državnem zboru pojasnili, da gre več kot za zakon, saj je bila novela napovedana že lani kot del prenove šolskega sistema, nacionalni program vzgoje in izobraževanja bodo predstavili predvidoma prihodnji teden, zavod za šolstvo pa pripravlja kurikularno prenovo. Prav zato, ker nacionalnega programa še nimamo, hkrati pa je vlada začela spreminjati zakon o osnovni šoli, je del skupine za pripravo nacionalnega programa izstopil iz skupine.

Civilna družba pripravila podlago za šolsko reformo

Eno izmed zelo problematičnih vprašanj je bilo vprašanje obveznega drugega tujega jezika. Tega zdaj v predlogu novele zakona ni. »Dolgo smo iskali rešitve. Odločili smo se, da damo v novelo le tisto, kar ima širši konsenz,« je dejal minister Darjo Felda. Pomembne spremembe se obetajo pri NPZ, izobraževanju na domu, razširjenem programu in pri delu z otroki s posebnimi potrebami, ki jim bodo morali zagotavljati tudi počitniško varstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je mišljen vsaj kakšen teden med počitnicami.

Drugi tuji jezik – izbira

Vlada predlaga, da bi jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč, dodatni in dopolnilni pouk ter neobvezne izbirne predmete preoblikovali v razširjeni program s štirimi sklopi: gibanje in zdravje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti. V razširjeni program se bodo otroci vključevali prostovoljno.

Nekateri otroci bi lahko dobili četrti tuji jezik

Program so poskusno izvajali od leta 2018/2019 na skupno 144 osnovnih šolah, od tega na 46 šolah z vsemi elementi, vključno z obveznim drugim tujim jezikom v tretji triadi. Zdaj obveznosti ne bo več, vendar to ne pomeni, da šolam tujega jezika ne bo treba ponuditi. Še vedno ga bodo morale, a ne bo več ocenjen, kot je bil do zdaj. Prvega tujega jezika bi se otroci učili od 1. razreda, kar niti ni velika novost. Po navedbah ministrstva se je že zdaj 92 odstotkov prvošolčkov učilo tujega jezika.

NPZ bodo otroci, če bo novela zakona sprejeta, reševali že v tretjem razredu. Poleg tega bo dana tudi možnost, da bi NPZ štel kot merilo pri vpisu na srednje šole z omejitvijo vpisa. Da se bo to res zgodilo, morajo sicer spremeniti še zakonodajo za srednje šole. Na ministrstvu napovedujejo še, da bo treba, če bo NPZ postal selekcijski, med drugim omogočiti tudi več izpitnih rokov.

Ocene ne bodo več edino merilo za vpis v srednjo šolo

Tu je težava že zdaj. Če otrok denimo zaradi bolezni ne more pisati NPZ, potem pa se izkaže, da bo potreboval tudi te točke, ker jih je na šoli z omejitvijo vpisa preveč z istim številom točk iz ocen, avtomatsko izpade pri vpisu, ker drugega roka NPZ ni.

Skoraj 40 odstotkov priseljencev

Eno pomembnejših vprašanj je delo s priseljenci. Novembra je bilo v slovenskih šolah 17.985 tujcev, kar je 8,82 odstotka vseh. Razlike med šolami so precejšnje, na eni od šol imajo kar 38,64 odstotka učencev priseljencev, po drugi strani pa je v državi 34 osnovnih šol, kjer nimajo niti enega tujca.

Tujcev v šolah vedno več, prave pomoči pa ni

Čeprav so novelo zakona, ki jo je predlagala NSi, s katero bi za priseljence uredili pripravljalnico, kjer bi se intenzivno učili slovenski jezik, hkrati pa vključevali v razred pri nekaterih predmetih, gladko zavrnili, je zdaj zelo podoben predlog tudi v noveli zakona. Kot predlaga vlada, bi se otroci, katerih materni jezik ni slovenski, k pouku obveznih predmetov vključevali »postopoma glede na znanje slovenskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«

Otroci, ki se šolajo na domu, bodo zasuti z izpiti

Več časa za izpite

Starše, ki izobražujejo otroke na domu, pa je predlagana novela zelo razburila. Po novem bodo sicer šole dolžne obveščati glede kolesarskega izpita, zdravniških pregledov ter izposojati učbenike. Če tega ne bodo počele, bodo lahko tudi oglobljene. Učenci, ki se šolajo na domu, pa bodo morali ob koncu šolskega leta opraviti izpite iz vseh predmetov, česar jim do zdaj ni bilo treba. To pomeni najmanj 13 predmetov v osmem razredu, ki so jih do zdaj opravljali v šestih tednih. Na ministrstvu napovedujejo, da bo sprejetju novele sledila sprememba pravilnikov, kjer nameravajo podaljšati tudi čas za opravljanje izpitov.