Ocene ne bodo več edino merilo za vpis v srednjo šolo

Novela zakona o osnovni šoli, katere besedilo je danes določila vlada, in jo bodo poslali v državni zbor, daje možnost, da bo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v 9. razredu lahko štelo tudi pri vpisu v srednjo šolo z omejitvijo vpisa. Novela zakona naj začela veljati 1. 9. 2024, a NPZ bi pri vpisu v srednje šole lahko začeli upoštevati predvidoma šele s 1. 9. 2025, saj morajo spremeniti tudi zakone s področja srednjih šol.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je po današnji seji vlade dejal, da bodo NPZ kot možnost za eno od meril pri vpisu v srednjo šolo z omejitvijo vpisa natančneje določili zakoni za srednje šole, ki jih šele morajo spremeniti: »To pomeni, da se bo treba pogovarjati z mnogimi ravnatelji srednjih šol, drugimi strokovnjaki in postaviti mejo, v kolikšni meri se upošteva uspeh, in v kolikšni meri dosežek NPZ v 9. razredu.« Dodal je, da bi to začelo veljati za tiste, ki bi v 9. razred vstopili 1. 9. 2025: »Prej se zagotovo ne bo izšlo.« NPZ bo sicer po novem obvezen tudi v 3. razredu.

32 otrok, ki so se želeli vpisati v srednjo šolo, še vedno doma

Novost bo tudi obvezni tuji jezik v 1. razredu, kar sicer prakticira že velika večina šol. Precej več drame je povzročila napoved obveznega drugega tujega jezika od 7. razreda naprej. Tega v predlogu novele zakona ni. Kot je pojasnil Felda, so se odločili za spremembe le pri stvareh, za katere je bilo soglasje, ostalo so rajši umaknili: »To ne pomeni, da tega ne bo, ampak samo začasno tega ne dajemo v zakon kot obvezo.«

Izobraževanje na domu

Velika sprememba se obeta pri izobraževanju na domu. Če bo novela zakona sprejeta, bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda. Učencem, ki ne bodo uspešni, bodo lahko pravico do izobraževanja na domu tudi omejili, uvajajo pa tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu tudi med letom.

Učenci bodo v sedmem razredu dobili še drugi tuj jezik

Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič je spremembe izobraževanja na domu pozdravila: »Končno! Nedopustno je, da se starši tako zlahka za to odločajo. Javno šolstvo je dobro, ključna pa je socializacija. Novost za nas je tudi ta, da bomo morali ob začetku šolskega leta staršem predstaviti cilje in standarde znanja pri posameznem predmetu. Upam, da starši ne bodo pričakovali vprašanj in odgovorov za preizkus.«

Prav tako je Miheličeva zadovoljna, da bo za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa štelo še kaj drugega kot le ocene: »Ravnatelji to vsekakor pozdravljamo in bi si želeli, da bi to hitreje uveljavili. Bodo pa morali poskrbeti, da bodo NPZ lahko pisali tudi poskusno in da bo tudi nadomestni rok.« Zdaj je namreč samo en rok. Glede NPZ v 3. razredu pa Miheličeva pravi, da so mnenja ravnateljev deljena, nekateri bi rajši, da bi to ostala le možnost in ne obveza.

Rezultati preizkusov NPZ, ki ne povedo skoraj ničesar

Veliko neznank je tudi pri razširjenem programu. Kot je pojasnil Felda, se bodo podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupina pomoč ter neobvezni izbirni predmeti preoblikovali v vsebine s področja gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje in učenje učenja, učenci pa se bodo vanje vključevali prostovoljno. Neobvezni izbirni predmeti tako ne bodo več ocenjeni. »Kaj to pomeni? Da bodo ti predmeti kot neka interesna dejavnost, na katero hodiš in jo pustiš po 14 dnevih? Kako bomo izvajali to izbirnost? Marsikaj je še nejasnega,« je dejala Miheličeva.

Otroci s posebnimi potrebami

Sprememba zakona uvaja tudi pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (NIS). Kot je dejal minister, je to mišljeno za otroke, »ki imajo res težave, ki jim ne uspe usvojiti vsebin, kljub temu, da so na nižjih standardih, da bi njihova šola dovoljevala, da bi še dodatna tri leta opravljali osnovno šolo in jo potem zaključili«.

Vedno več učencev s posebnimi potrebami, prostora zanje ni

V osnovnih šolah s prilagojenim programom sicer že nekaj časa poročajo o hudih prostorskih stiskah. Ravnatelja OŠ Helene Puhar Kranj Janeza Cudermana je tako predlog novele zakona precej vznemiril: »Že zdaj imamo v 7. razredu 16-letnika! Danes imajo otroci več motenj in težje. Otroci, ki so bili pred 25 leti v NIS, so danes v službah. Otroci, ki jih imamo danes v NIS, so povsem drugačni, nekateri bi morali v posebni program, ki je tudi povsem zaseden. Kdo bo učil te, ki bodo še tri leta ostajali, ob številkah, ki prihajajo? In kdo bo še poleti hodil delat v počitniško varstvo, če že zdaj izgorevamo?«