Po spletu so v zadnjih dneh zakrožile neprimerne fotografije več sodnikov oziroma predstavnikov sodstva z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju. Na to je opozoril predsednik vrhovnega sodišča  Miodrag Đorđević ter obvestil predsednico Sodnega sveta Urško Kežmah in policijo.

»Stvari so šle predaleč, zato sem se odločil, da vas kot predsednik vrhovnega sodišča nagovorim. Če včerajšnjo objavo domačih naslovov sodnikov in tožilke povežemo z nedavnim požigom hiše sodnika v Brežicah, ugotovimo, da je situacija postala skrb vzbujajoča. Nevarna. Pomeni nedopustno in nesprejemljivo ogrožanje varnosti sodnikov in njihovega premoženja in tudi ogrožanje varnosti njihovih družin. Očitno nekaterim ni v interesu, da sodstvo deluje, in ustvarjajo krizne razmere. Nekateri vztrajno spodkopavajo zaupanje v sodnike, njihove odločitve, v sodni sistem in vnašajo nemir med ljudi, zastrupljajo družbo. To ni le problem sodstva, ampak tudi drugih državnih institucij in organov, je problem celotne družbe. Vprašati se moramo, ali bomo imeli pravno državo z vladavino prava ali pa bo zavladal zakon ulice,« je v današnji izjavi povedal Đorđević.

Podpredsednica Marjeta Švab Širok je pojasnila, da so že včeraj o objavah obvestili pristojno državno tožilstvo v Ljubljani, danes še policijo, pripravljajo pa tudi pisno kazensko ovadbo.

Višja sodnica, generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič pa je povedala, da si vrhovno sodišče z uporabo pravnih sredstev, ki so na voljo na dotičnih spletnih straneh, prizadeva, da bi objave odstranili z omrežja X. »Narejena bo tudi prijava v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov, skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, v povezavi z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Če po našem mnenju nezakonite objave ne bodo odstranjene, bomo uporabili sodno pot, ki jo zdaj ponuja zakon o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. O tem bo obveščen tudi Akos, ki bo verjetno ukrepal naprej.«

Grožnje, vredne obsodbe

V Slovenskem sodniškem društvu so pretreseni nad objavo fotomontaž in domnevnih domačih naslovov več sodnikov in tožilke, ki jih je tožil Janša. Kot so zapisali, je nadlegovanje sodnikov in tožilcev po domovih zaradi njihovih preteklih odločitev v sodnih postopkih nesprejemljivo, takšne grožnje pa so obsojanja vredne.

»V sodobni demokratični družbi obstajajo druge oblike izražanja nestrinjanja, od svobode izražanja do svobode zbiranja in združevanja. Grožnje življenju in zdravju nimajo mesta v demokratični družbi in so obsojanja vredne,« so v sodniškem društvu zapisali v današnji izjavi za javnost.

Neprimerne objave je, po tem ko jo je na to opozoril predsednik vrhovnega sodišča, včeraj komentirala tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. Predsednike vseh političnih strank je pozvala, da svojim podpornikom pojasnijo, da je takšno pozivanje k nasilju nesprejemljivo in se lahko stopnjuje tudi v vsakdanjem življenju. Kot je sinoči pojasnila v izjavi za Televizijo Slovenija, je bil poziv namenjen tudi samemu prvaku SDS Janši, »saj iz njegovih ust prihaja največ nestrpnih besed. Vsaka objava fotografij, besed, ki pozivajo k nasilju nad nekdanjimi sodniki, nad sodniki, tožilci, je nesprejemljiva in mora vsa politika to obsoditi.«

Ugotoviti bo treba, ali potrebujejo sodno varstvo

Za vse navedene v objavah bo po njenih besedah treba izdelati oceno ogroženosti in glede na to ugotoviti, ali potrebujejo ustrezno varstvo.

Opozorila je tudi, da je treba narediti več za zaščito pravosodnih funkcionarjev. Pričakuje, da se bodo v relativno kratkem času odločili, kaj je treba narediti ob pripravi sprememb kazenskega zakonika, kazenskega postopka, pa tudi da se bo treba vprašati, ali je sprejemljivo, da jih začnejo policija in drugi organi pregona obravnavati šele takrat, ko ocenijo, da je grožnja že dejanska, torej ko se nekomu nekaj zgodi, ali pa bi bilo treba ukrepati že prej. 

Informacijski pooblaščenec: Podatki o domačem naslovu funkcionarja varovani osebni podatki

Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik je za STA opozorila, da so podatki o domačem naslovu funkcionarja ali javnega uslužbenca varovani osebni podatki. Šele po prijavi v zadevi nedavnih objav o sodnikih na omrežju X bodo lahko presodili, za katere osebne podatke gre in od kod izhajajo ter ali so pristojni, da zadevo raziščejo in ukrepajo.

Nezakonita objava osebnih podatkov lahko pomeni sum storitve kaznivega dejanja, ki pa ga ne preiskuje Informacijski pooblaščenec, ampak organi pregona, je pojasnila Virant Burnik.