Slovenija še hitreje v nakupe orožja

Slovenija bo že pred letom 2030 zvišala obrambne izdatke na dva odstotka BDP, je na začetku izrednega vrha EU o Ukrajini in evropski obrambi napovedal premier Robert Golob. »Žal živimo v svetu, ki zahteva povišanje,« je dejal. Pojasnil je, da izdatki morajo biti višji že prej, kot je predvideno v veljavnih načrtih.

Po svoji projekciji bi Slovenija cilj postopoma dosegla leta 2030. Po slovenskih statistikah so izdatki za obrambo lani znašali 1,35 odstotka BDP. S takšnim deležem je Slovenija, kot že celotno desetletje, pri repu lestvice Natovih držav.

Kaj pravi osnutek sklepne izjave obrambnega vrha, ki bo potekal danes?

Natančni časovni načrt in scenariji tega zviševanja bodo še določeni, in to pred vrhom Nata junija v Haagu, na katerem bo predvidoma postavljena nova meja obrambnih izdatkov. Premier je podprl tudi spreminjanje fiskalnih pravil, ki bi državam zagotovilo več manevrskega prostora za nakupe oborožitve.

Kot eno od ključnih nalog vidi, da bi denar, ki je na razpolago, naložili v evropsko, tudi slovensko industrijo. Kot priložnost vidi tudi vlaganja na področjih za dvojno rabo (vojaško in civilno), kot so zdravstvo, logistika in znanost.

Odporna in varna Evropa

Premier sicer poudarja pomen odpornosti in varnosti v širšem smislu, ki vključuje boj proti podnebnim spremembam, soočanje z migracijami in kibernetsko varnost. Takšen celoviti pristop naj bi zagotovil, »da bomo zgradili bolj odporno in varno Evropo«.

Zgolj nakupi orožja po njegovih besedah ne rešujejo vseh izzivov. Če jih ne spremlja spoprijemanje z drugimi izzivi, lahko stvari še poslabšajo. Zato bi morali po njegovem krepiti politike, ki krepijo odpornost in varnost.

Premiera Andrej Plenković in Robert Golob na skupnem letu v Bruselj. FOTO Zaslonski posnetek, X

Glede miru v Ukrajini ni hotel govoriti o koaliciji vojnih zaveznikov, ki bi se bolj angažirala, denimo z napotitvijo mirovnih sil. Slovenija bo razmislila o sodelovanju in bo prevzela del odgovornosti, če bo stvar usklajena skozi institucije, kot so Združeni narodi.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo na vrhu predstavila svoj načrt za oboroževanje Evrope, s katerim bi lahko zagotovili, po bruseljskih izračunih, 800 milijard evrov vlaganj.

Vrha EU v Bruslju se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko na današnjem vrhu pričakuje predvsem močno oporo v državah EU. Del načrta Bruslja za ponovno oboroževanje je tudi pomoč Ukrajini za obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti. »Obramba in varnost Evrope nista ločeni od ukrajinske obrambe in varnosti,« je dejal predsednik evropskega sveta António Costa.