Neplodnih vse več, varnih metod oploditve pa ne

Neplodnost, ki se v svetu po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pojavlja pri 15 odstotkih oziroma pri enem od šestih parov, je v porastu. Že zdaj se z neplodnostjo sooča 25 milijonov ljudi.

A žal vsi v rodni dobi še vedno nimajo dostopa do zdravljenja neplodnosti. Tretjini parov se želja po otroku nikoli ne uresniči. Slovenija je tudi zahvaljujoč mariborskemu centru za zdravljenje neplodnosti, prejemniku certifikata odličnosti, visoko na evropskem atlasu politik na tem področju.

Mariborski center za zdravljenje neplodnosti, kjer že od 80. let prejšnjega stoletja izvajajo spočetja po postopkih zunajtelesne oploditve, je s prestižnim certifikatom odličnosti na področju zdravljenja neplodnosti postal osemnajsti evropski center in edini v širši regiji, ki se lahko pohvali s tem priznanjem Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE). Priznanje je obenem namreč pomembno zagotovilo pacientom, da so izbrane metode zdravljenja preverjeno varne in učinkovite.

Okoli 30 odstotkom parov ne uspe uresničiti želje po rojstvu otroka. FOTO: Shutterstock

To »dinamično področje medicine« je sicer polno etičnih dilem, o oploditvi z biomedicinsko pomočjo pravijo mariborski strokovnjaki. Poleg spremljanja raziskav na različnih področjih zdravljenja in izdajanja strokovnih smernic se do teh dilem opredeljuje že omenjeno Evropsko združenje.

Trenutno po podatkih stroke velja 24 strokovnih priporočil. Kot poudarjajo, pa za metode oploditve z biomedicinsko pomočjo, t. i. OBPM, ne obstajajo samo priporočila, temveč tudi »stroga evropska zakonodaja, ki pokriva tehnične standarde, ne pa tudi preverjanja izbire metod in uspešnosti zdravljenja«.

UKC Maribor FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prav v tem segmentu se centri za zdravljenje neplodnosti, dodajajo v Mariboru, najbolj razlikujejo med seboj, kar se kaže v tem, da pacienti »žal le redko dobijo realne predstave o kakovosti in varnosti načina zdravljenja«. Na leto v centru opravijo okoli 800 različnih operativnih posegov in več kot tisoč punkcij foliklov za postopke OBPM.

Pol milijona otrok na leto je oplojenih zunaj telesa

Metode OBPM predstavljajo najkompleksnejši in hkrati najuspešnejši način zdravljenja neplodnosti, pojasnjujejo na oddelku za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.

Vsako leto se v svetu rodi približno 500.000 otrok, spočetih po postopkih zunajtelesne oploditve. Od leta 1988 so v to številko zajeti tudi otroci, spočeti na omenjenem oddelku.

Evropski atlas politik zdravljenj neplodnosti Slovenijo uvršča na visoko 17. mesto. FOTO: Shutterstock

Evropski atlas politik zdravljenj neplodnosti, ki temelji na podatkih ESHRE in na katerem je 44 držav, Slovenijo uvršča na visoko 17. mesto. Najvišje so uvrščeni Belgija, Izrael in Nizozemska, Slovenija se po doseženih točkah kosa s Švedsko, Srbijo in Malto; na zadnjih mestih so Irska, Poljska, Armenija in daleč za vsemi Albanija.

Kljub vsemu znanju s področja fiziologije, embriologije, kljub najnovejšim protokolom v klinični medicini in najboljšim pogojem kultivacije zarodkov po podatkih UKC Maribor okoli 30 odstotkom parov še vedno ne uspe uresničiti želje po rojstvu otroka.

In kaj v tem primeru? »Stiska zaradi neuspešnosti zdravljenja jih pogosto prisili, da sprejmejo in plačajo za še nepreverjene ali celo potencialno nevarne postopke in zdravljenja, ki jim jih priporočajo z obljubo po zagotovljenem uspehu,« pravijo v UKC Maribor in obenem obžalujejo, ker »komercializacija v zdravstvu ni zaobšla niti reproduktivne medicine«. Zato se pacienti za nasvete pogosto obračajo tudi na nepreverjene svetovalce, ki jih najdejo na spletu, ali pa jih zavedejo informacije iz spletnih klepetalnic.

Težave ima vsak šesti par

Neplodnost prizadene milijone ljudi po vsem svetu in vpliva na njihove družine in skupnosti. Po ocenah WHO se približno eden od šestih parov v rodni dobi v življenju sooči z neplodnostjo. Ta se pojavlja zaradi moških, ženskih ali iz »nepojasnjenih razlogov«.

Dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, čezmerno uživanje alkohola in debelost, lahko prav tako vplivajo na plodnost. Poleg tega je lahko izpostavljenost okoljskim onesnaževalcem in toksinom neposredno strupena za gamete (jajčeca in semenčice), kar povzroči njihovo zmanjšano število in slabo kakovost, opozarja WHO, ki hkrati ugotavlja, da diagnostika in zdravljenje neplodnosti pogosto nista prednostni nalogi nacionalnih populacijskih in razvojnih politik ter strategij reproduktivnega zdravja in ju le redko pokriva financiranje javnega zdravstva.