Predlogi učnih načrtov vsaj dvakrat daljši od trenutno veljavnih

Da učni načrti potrebujejo prenovo, smo poslušali že nekaj let, z načrtom za okrevanje in odpornost pa je prišel še denar, skoraj štiri milijone evrov. Po dveh letih dela so učitelji med počitnicami dobili za preštudirati obsežne predloge novih učnih načrtov. Najprej so imeli zgolj teden dni časa, Zavod RS za šolstvo je nato rok za oddajo pripomb podaljšal do 5. marca. A mnogi menijo, da je časa še premalo, saj so nekateri dokumenti res dolgi. Učni načrt za prvo triado ima, denimo, kar 376 strani.

Infografika Delo

Zavod RS za šolstvo je šolam pred 14 dnevi, nekaj dni pred začetkom zimskih počitnic za vzhodni del Slovenije, poslal dopis, naj pregledajo predloge prenovljenih učnih načrtov z didaktičnimi priporočili za obvezne in nekatere izbirne predmete v osnovni šoli. Učitelje so pozvali, naj svoje predloge, pripombe in mnenja podajo do 18. februarja, za kar so jim poslali posebno spletno anketo. Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije se je odzvalo, da je treba rok podaljšati, ker so gradiva preveč obsežna. Kot odgovarjajo na Zavodu RS za šolstvo, so zaradi pobud strokovne javnosti rok podaljšal do 5. marca: »Do sedaj smo prejeli 961 v celoti izpolnjenih anket in 1418 delno izpolnjenih anket. Prispele pripombe bomo posredovali pristojnim predmetnim kurikularnim komisijam (avtorjem učnih načrtov), ki bodo pripombe preučile in jih po strokovni presoji smiselno upoštevale.«

Za prvošolčka je pomembneje, da se zna obleči, kot da že zna angleško

Medtem ko smo večkrat poslušali, kako je treba učne načrte oklestiti, se je zgodilo prav nasprotno. Prav vsi so daljši. Predlagani učni načrt za geografijo ima 193 strani, kar je skoraj petkrat več, kot jih ima zdaj veljavni – 39. Najobsežnejši je predlog učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem na 376 straneh zajamejo vse predmete za prve tri razrede. Med posameznimi predmeti pa je z 231 stranmi najobsežnejši predlog učnega načrta za slovenščino, zdaj veljavni učni načrt jih ima 78.

Čas za premislek

Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je opozorila: »Učne načrte so pripravljali dve leti, mi naj bi jih pa v enem tednu prebrali? Poleg tega bi to morali pregledovati timsko, v aktivih posamezne šole. Da bi predebatirali in se pogovorili. Pravilno je, da so postavili kroskurikularne cilje, kot je bralna pismenost, ki jo je treba razvijati pri vseh predmetih. Ampak to bi morali zdaj pregledati po celotni vertikali. Absolutno pa je prekratek čas za poglobljene analize in korekture. Dejstvo je, da imamo že zdaj nekatere učitelje, ki učnih načrtov niso vzeli v roke, ker so učbeniki bolj prijazni, bolj pregledni, pa še založbe pripravijo dnevne in letne priprave. Zdaj je pa še bolj nepregledno. Namesto da bi našteli temeljna znanja in temeljne veščine, ki jih morajo učenci usvojiti.«

Brez pravega premisleka v prenovo šolstva

Podobno razmišlja ravnateljica celjske OŠ Lava Marijana Kolenko: »Že prej so se učitelji težko znašli, zdaj se bodo pa še težje. Napisati bi bilo treba, da je to in to temelj, vse drugo je pa še za zraven. Mislim, da bo pokop teh učnih načrtov nepreglednost in masa informacij ter kaj bodo učitelji izluščili iz tega. Pri štirih različnih pismenostih smo na repu po raziskavah. Ali ti novi učni načrti odgovarjajo na te primanjkljaje in dajejo rešitve? To so resna strokovna vprašanja. Vsi smo pričakovali spremembe učnih načrtov, ker je bilo vsega preveč. A v tej fazi to, kar smo dobili, ni prispevek. Si bomo pa dovolili razložiti, predstaviti, kar so pripravili. Bolj kot glomaznost me namreč skrbi, kakšno bo razumevanje vsega tega. Pričakujem, da bo zavod za šolstvo takoj začel delati z manjšimi skupinami učiteljev, ampak če bodo čakali, bo leto 2026 tukaj. Na naši šoli smo to načrtovali že letos, ker od učiteljic ne morem zahtevati, da bodo z danes na jutri delale s tem, če vemo, o kakšnem obsegu govorimo. Največji izziv bo prva triada, ker se tam postavljajo temelji.«

Starc: Nujni temeljiti popravki

Dr. Gregor Starc s fakultete za šport, ki je s kolegi iz predmetne komisije za šport izstopil, potem ko se niso mogli strinjati s smerjo prenove učnih načrtov, poudarja, da predlagani učni načrt za šport znižuje izobraževalne standarde v primerjavi s sedanjim učnim načrtom: »Cilji in standardi so neustrezni iz strokovnih, vsebinskih in terminoloških vidikov. Učni načrt 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja ni ustrezno povezan z 2. in 3. obdobjem.«

Športna stroka vztraja, da je ključna težava nestrokovnost

Učiteljem športa je Starc sporočil: »Učni načrt potrebuje temeljite popravke, ki niso zgolj vsebinske, ampak tudi konceptualne narave. Hkrati pa je nedopustno, da se v učnem načrtu sploh pojavljajo omembe nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in da NPZ potemtakem narekuje, kaj naj bo v učnem načrtu.« Dodal je, da je problematična tudi anketa, s katero učitelje sprašujejo, kakšen je predlog učnega načrta: »Vse to je prišlo tik pred začetkom počitnic, kar pomeni, da so očitno želeli čim manjši odziv. Z vprašalnikom pa so želeli doseči kritje, da bi lahko rekli, da so učiteljem dali možnost sodelovanja pri pripravi učnih načrtov. Žal jim v resnici niso dovolili niti ene same vsebinske pripombe, tako da so lahko zgolj pri zadnjem vprašanju glede splošnega mnenja kaj napisali.«

Učne načrte naj bi strokovnemu svetu poslali konec marca, po časovnici, ki je objavljena na spletnih straneh ministrstva, naj bi jih potrdili do konca leta, uvajati naj bi jih začeli v šolskem letu 2026/2027. A kot nam je povedal dr. Janez Vogrinc, kurikularni svet časovnice uvajanja ni sprejel: »Še vedno nismo dobili mnenja predmetnih kurikularnih komisij. Nimamo težav, da bi nove učne načrte začeli 2026/2027 uvajati v prvem in četrtem razredu ter prvem letniku srednje šole, se pa sprašujemo, kaj je s sedmim razredom? Mislim, da potrebujemo zadosti časa, da pregledamo povezanost učnih načrtov. Lahko nastane škoda, če bomo hiteli.«