Javna mreža je steber sistema, koncesije le dopolnilo

Vodstvo družbe SeneCura, ki v Sloveniji upravlja sedem domov za starejše, v njih pa je nastanjenih okoli 850 oskrbovancev, je tudi ministrstvu za solidarno prihodnost zagotovilo, da ne bo prišlo do sprememb upravljanja in delovanja domov ter da bodo še naprej izpolnjevali vse svoje obveznosti. Na ministrstvu bodo, kot je dejal minister Simon Maljevac, spremljali, ali bodo v podjetju držali besedo.

Potem ko je v javnost prišla informacija, da naj bi družba SeneCura, ki ima sedež na Dunaju, prodajala svojo naložbo v Sloveniji, so jim na ministrstvu dali do petka čas za pojasnila. Spomnili so jih tudi, da bi prenos koncesije na drugo pravno osebo pomenil kršitev koncesijske pogodbe.

Za Delo so v družbi že takoj zagotovili, da ostajajo trdno prisotni v Sloveniji, sicer pa da ne komentirajo informacij, ki zadevajo poslovne spremembe.»Kot minister se zavezujem, da bomo zelo skrbno spremljali, ali bo podjetje držalo besedo in spoštovali danes zaveze in koncesijsko pogodbo. Dogovorili smo se tudi za skupni delovni sestanek, kjer bomo pregledali vsa odprta vprašanja - tudi v povezavi z domovi, ki še niso zgrajeni,« je dejal Maljevac. V času prejšnje vlade je podjetje pridobilo koncesije za domove v Mislinji, Rušah, Šentjerneju, Krškem in Radovljici, kjer bi morali postaviti objekte z več kot 700 posteljami.

Slaba realizacija podeljenih koncesij

Minister Maljevac je predstavil tudi pregled števila podeljenih in realiziranih koncesij v preteklih letih. Kot je pojasnil, je ministrstvo v letih 2021 in 2022 na razpisih podelilo za 2392 postelj koncesij, a uresničenih je bila zgolj peščica, natančneje vsega 327 mest. »Tržna logika v upravljanju skrbi za starejše se vsakič znova izkaže za neučinkovito in škodljivo. Ljudje potrebujejo dostopnost in predvidljivost,« je dodal minister.

V tem mandatu ni minister podelil niti ene nove koncesije in kot zagotavljajo, bo tako tudi ostalo. »Naše vodilo ostaja - dostopna, varna in javno zagotovljena oskrba starejših. Skrb za starejše ne sme biti prepuščena trgu. Javna mreža je hrbtenica sistema - koncesionarji so lahko le dopolnilo. Sistemska tveganja, ki so posledica množičnega podeljevanja koncesij v preteklosti, zahtevajo jasno in odgovorno državno politiko,« je dejal.

V tem mandatu so na ministrstu tako okrepili vlaganja v javni sistem. V letu 2024 so za prenove in novogradnje, kot so pojasnili, namenili 19,3 milijona evrov in tako presegli načrtovani proračun, v letošnjem letu pa je v državnem proračunu zagotovljenih več kot 41 milijonov evrov za nadaljnje investicije. Kot pravijo, se bo začela gradnja 17 novih projektov, od gradnje novih enot do prenov obstoječih domov.