Četrtošolci v matematiki in narovoslovju nadpovprečni, a daleč od najboljših

Slovenija v mednarodni raziskavi trendov znanja in matematike (Timss) sodeluje od leta 1995. Vsakič je zaznala rast, tokrat je prvič doživela padec v znanju četrtošolcev, in sicer na raven znanja iz leta 2011. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj pa je poudaril, da so dosežki še vedno nad mednarodnim povprečjem.

Raziskavo so opravljali lani, sodelovalo je 59 držav in šest izobraževalnih sistemov, v Sloveniji pa 149 šol oziroma 4746 četrtošolcev. V matematiki so v povprečju dosegli 514 točk, kar je 11 več od mednarodnega povprečja in šest manj v primerjavi z letom 2015, ko je Slovenija zadnjič sodelovala v raziskavi. V naravoslovju so učenci v povprečju dosegli 526 točk, kar je 32 točk več od mednarodnega povprečja, a 17 manj kot leta 2015.

Dijaki vse pogosteje izostajajo od pouka, tudi od testov

V primerjavi z letom 2015 se je povečala tudi razlika med dečki in deklicami. Manjši je tudi delež otrok, ki dosegajo vsaj visoko znanje pri matematiki in naravoslovju. Nacionalna koordinatorica raziskave v Sloveniji Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta je opomnila, da ima slovenski učni načrt za matematiko do vključno četrtega razreda manj vsebin, kot jih učijo v večini drugih držav.

Posebej je omenila, da v Sloveniji pri tej starosti ni računanja z ulomki in decimalnimi števili ter ploščine, obsega in prostornine v geometriji. Tudi naravoslovni učni načrt je manj obsežen kot v večini drugih držav. Dodala je, da Timss omogoča tudi izračune lestvic samo pri nalogah, ki jih je vsaka država potrdila, da so del učnega načrta: »Tam bi Slovenija dosegla nekoliko več točk, ampak bi tudi vse druge države na tem 'slovenskem' izboru dosegle več točk in se pozicija ne bi zelo spremenila.«

Infografika Delo

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Žagar je dejal, da padajoči trendi vzbujajo skrb: »Problem je očitno sistemski in večji, kot bi si bili odgovorni pripravljeni priznati, rešiti pa ga ni mogoče z izvotljenimi floskulami, da bo vse rešila plačna reforma ali prenovljeni učni načrti. Ob vsem pritoževanju učiteljev o preobremenjenosti in jadikovanju staršev o prenatrpanosti učnih programov nas Timss 2023 sooča z neusmiljenim dejstvom, da smo ena od držav, ki ima najmanjše število dni pouka. Je res in še vedno, po padajočih trendih petih raziskav, mogoče zanikati, da gre vsaj za korelacijo, če že ne za vzročnost?«

Manj ur pouka od Slovenije imata v Evropi Finska in Latvija, obe sta pri matematiki boljši od Slovenije. Manj ur pouka kot Slovenija imata v raziskavi še Iran in Južna Koreja. Zadnja je pri matematiki na tretjem, pri naravoslovju pa na drugem mestu.

Zahtevati več?

Barbara Japelj Pavešić je dejala, da v raziskavi ne iščejo vzrokov: »Nikoli pa ni samo en razlog vodilni. Če bi bilo tako, bi bile vse države precej boljše, ker bi se učile druga od druge. Vse azijske države so spet zelo visoko, pa še vedno ne vemo, zakaj. Ker pri istem številu ur pouka in enako starih otrocih dosegajo precej višje rezultate. Že ves čas. Je pa res, da zahtevajo od otrok veliko več znanja.«

Slovenski 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju

Predsednica združenja ravnateljev in tudi učiteljica matematike Mojca Mihelič je dejala, da je proti temu, da bi se otroci učili o ulomkih in decimalnih številih že v četrtem razredu: »Saj se ulomkov dejansko že učijo, samo da se ne reče ulomki, ampak deli celote. Otroci pri tej starosti abstraktnega mišljenja še niso sposobni.« Dodala je, da bi bili tudi rezultati raziskav v znanju veliko boljši, če šola ne bi izgubila pomena: »Tako pa se mora ukvarjati z ekovrtovi, šolsko prehrano in ne vem še čim vse. Nimamo nobenih pristojnosti, da bi bili otroci odgovorni za svoj uspeh.«

Ravnatelj OŠ Gabrovka - Dole in učitelj matematike Nermin Bajramović pravi, da vsako stvar lahko prikažeš primerno starosti otrok, a da je vložek v tako uro enormen. Poudaril je, da stvari ne moremo zgolj prenesti iz višjega v nižji razred, saj bi verjetno izgubili še več otrok. Izgubljamo jih že zdaj. Raziskava je pokazala, da je leta 2015 četrtina otrok odgovorila, da se sploh ne bi učila matematike, zdaj je to odgovoril že vsak tretji. Bajramović se temu ne čudi. »Današnje generacije otrok so navajene uspehov. Pri večini predmetov se otrok nauči, naredi, opiše, nariše in se mu zaploska. Matematika je v nižjih razredih edini predmet, ki dejansko zahteva razmišljanje. Lahko desetkrat naredi isti primer, nato mu zamenjaš eno številko, in če ne razume, ne bo šlo. Vložiti mora trud. Lažje pa je reči, da se sploh ne bi učil.«

Manj varno šolsko okolje

Poleg vsebinskih izzivov raziskava opozarja tudi na šolsko okolje, ki ga učitelji opisujejo kot manj varno in urejeno kakor v drugih državah. Nasilje, čeprav prisotno pri manjšem odstotku otrok, znatno vpliva na njihove dosežke, pri čemer so razlike med učenci, ki ga doživljajo vsak teden, in tistimi, ki ga skoraj nikoli ne, kar 60 točk.

Telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov: nikjer nismo na prvem mestu

Domače okolje ima prav tako pomemben vpliv na rezultate. Otroci iz socialno-ekonomsko močnejših družin in tisti, ki doma redno govorijo slovenski jezik, dosegajo boljše rezultate. Presenetljivo pa so otroci, katerih starši manj pogosto pomagajo pri šolskih obveznostih, dosegali višje ocene, kar nakazuje kompleksne vplive podpore in neodvisnosti na otrokov razvoj.

Po raziskavi polovica staršev svojim otrokom pomaga pri delu za šolo vsak dan, skoraj 80 odstotkom otrok starši vedno ali občasno razložijo snov, več kot 70 odstotkom pa pomagajo pri izdelavi projektnih nalog, plakatov in predstavitvi ter uporabi računalniških orodij. Prav nasprotno pa menijo ravnatelji. Po njihovih ocenah je razlika med aktivno podporo staršev pri šolanju otrok in pričakovanji po otrokovi uspešnosti opazen.

Logaj napovedal spremembe

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob predstavitvi rezultatov izrazil zadovoljstvo, da slovenski učenci ostajajo nad mednarodnim povprečjem, hkrati pa poudaril potrebo po spremembah. Prenova učnih načrtov, ki je že v teku, bo vključevala dodatne vsebine in didaktične smernice, prilagojene potrebam sodobnega pouka.

Nujen je družbeni dogovor o prihodnosti šolstva

Minister je poudaril tudi pomembnost nadaljnjih analiz rezultatov, ki bodo temelj za spremembe v šolskem sistemu, in napovedal večjo podporo učiteljem pri uvajanju posodobljenih učnih pristopov, dejal je, da so rezultati signal za pripravljavce učnih načrtov: »V procesu prenove bo dodatna pozornost usmerjena v pripravo didaktičnih priporočil, ki bodo v podporo učiteljem pri načrtovanju pouka. Sprejetju učnih načrtov bo sledila podpora z različnimi usposabljanji učiteljev za uvajanje novih učnih načrtov. Veliko priložnosti omogoča tudi prenovljeni razširjeni program.«