Slabi dosežki slovenskih učencev za računalniki

Dosežek slovenskih osmošolcev v mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti je tik nad povprečjem, a padec v primerjavi z dosežki leta 2013 je bil velik. Padce so zaznali tudi v drugih državah, nobena država tudi še ni dosegla cilja Evropske unije, da bi bil delež osmošolcev z nizkimi dosežki do leta 2030 manjši od 15 odstotkov. Slovenija je tu med najbolj oddaljenimi, saj je takih osmošolcev 51 odstotkov.

Mednarodno raziskavo ICILS so izvedli v 34 državah oziroma izobraževalnih sistemih. V Sloveniji jo je izvedel Pedagoški inštitut, sodelovalo je 169 osnovnih šol s 170 oddelki, udeleženih je bilo 3318 osmošolcev, 2337 učiteljev, 161 ravnateljev ter 168 koordinatorjev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na šolah. Večina držav, tudi Slovenija, je v lanski raziskavi, katere rezultate so predstavili včeraj, v primerjavi z letom 2013 zaznala padec računalniške in informacijske pismenosti.

INFOGRAFIKA: Delo

Boljši rezultat kot leta 2013 so dosegli korejski učenci, Republika Koreja je tudi sicer na vrhu računalniške in informacijske pismenosti. Slovenija je dosegla skoraj tak rezultat kot Hrvaška, nad obema pa so še Češka, ki je sicer na drugem mestu za Korejo, Danska, Tajvan, flamski del Belgije, Portugalska, Latvija, Finska, Avstrija, Madžarska, Švedska, Norveška, Nemčija, Slovaška, Francija, Španija, Luksemburg in Italija.

Daleč od cilja

Od cilja Evropske unije je, da bi bil delež osmošolcev z nizkimi dosežki manjši od 15 odstotkov, smo precej oddaljeni. Enainpetdeset odstotkov slovenskih učencev ne dosega niti tako imenovane druge zahtevnostne ravni, pa niti ta še ne pomeni samostojne uporabe računalnikov. Delež učencev, ki dosegajo drugo zahtevnostno raven, se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšal za skoraj 15 odstotnih točk. Najvišje, četrte, ravni v Sloveniji sploh ni zaznati oziroma gre za manj kot en odstotek takih učencev.

Edini brez obveznega računalništva v šolah

Nacionalna koordinatorka raziskave dr. Eva M. Klemenčič je zapisala, da raziskava računalniško in informacijsko pismenost razume kot »sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi.« Raziskava je preverjala tudi računalniško mišljenje, ki »se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, ki so primerni za računalniško obravnavo, ter da razvije in ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki jih je mogoče izvesti z računalnikom.« Pri računalniškem mišljenju so slovenski osnovnošolci krepko pod povprečjem. Tu se je najboljše izkazal Tajvan, sledita pa Koreja in Češka.

Obvezen drugi tuji jezik in predmet računalništvo

V vseh državah so dekleta pri računalniški in informacijski pismenosti dosegla višje rezultate, v Sloveniji so razlike med spoloma nadpovprečne. Tako kot pri drugih raziskavah se je tudi pri tej pokazala razlika v prid učencem iz okolij z višjim socialno-ekonomskim statusom (izobrazba in poklic staršev, število knjig doma). Boljše rezultate dosegajo učenci brez priseljenskega ozadja in učenci, ki doma govorijo jezik večine. Prav tako so boljše rezultate dosegli tisti, ki imajo dostop do računalnika za šolsko delo doma, samo v Sloveniji pa razlik ni bilo med tistimi, ki imajo daljše izkušnje z uporabo računalnika, in tistimi, ki ga uporabljajo manj časa.

Računalnik za zabavo

Samo enajst odstotkov slovenskih osnovnošolcev uporablja IKT v šoli pri šolskem delu vsak dan. To je najmanjši odstotek med vsemi državami v raziskavi, povprečje je 33 odstotkov, najvišji odstotek ima Danska, 87 odstotkov njihovih osmošolcev uporablja IKT v šoli za šolsko delo. Po drugi strani pa slovenski osmošolci več od mednarodnega povprečja zunaj šole vse dni v tednu uporabljajo računalnik za druge namene. Učenci ocenjujejo, da so se večinoma vsega naučili sami oziroma zunaj šole, hkrati so precej samozavestni, kaj vse znajo.

Javno pismo: uvedba obveznega predmeta RIN v šole

Ob rezultatih, kakršni so, se je seveda spet pojavilo vprašanje obveznega predmeta računalništva in informatike, mnenja so zelo različna. Raziskava kaže, da na prvi stopnji izobraževanja (od prvega do šestega razreda) računalništvo in informatika nista poučevana kot samostojni predmet ali vključena v druge predmete v Sloveniji, Azerbajdžanu, Italiji in na Kosovu. Od 34 držav ima obvezni samostojni predmet od sedmega do devetega razreda 18 držav. Med njimi tudi Kazahstan, Oman in Kosovo, kjer so bili dosežki v raziskavi med najslabšimi. Države, ki so se izkazale za najboljše, imajo večinoma tak obvezni predmet, nekatere pa te vsebine obvezno vključujejo v druge predmete.

Klemenčičeva pravi, da ni enoznačnega odgovora, ali je boljši samostojni predmet, kjer bi bilo verjetno veliko težav s kadrom, ali bi to poučevali znotraj vseh predmetov: »Jasno pa je, da je za varno, zdravo, učinkovito uporabo IKT treba učence usposobiti. Videli smo, da večina pravi, da so se večino naučili zunaj šole, dosežki pa kažejo, da če so se že učili, so se slabo naučili.«

Obveznega predmeta računalništva (še leta) ne bo

In ukrepi?

Razlike med slovenskimi šolami so pri dosežkih zelo majhne, a kot pravi Eva M. Klemenčič, je to slaba tolažba, ker so rezultati slabi: »Rezultati gotovo kažejo tudi to, da je to področje, ki ga preprosto ne moremo prepustiti ali preložiti le na družine in učence. Učenci živijo in bodo živeli v digitalnem okolju. Vprašanje je le, ali jih bomo pri tem pustili same ali jih bomo ustrezno vzgajali in izobraževali, da bodo IKT pogosteje uporabljali za pozitivne namene in manj le za zabavo. In eden takih pozitivnih namenov je gotovo tudi uporaba za šolske namene (za učenje), kar pa vključuje številne deležnike na šolskem področju.«

Šola bo očitno pomagala, a za zdaj kaže, da ne z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je po slišanih rezultatih napovedal, da bodo spremembe v prenovljenih učnih načrtih, za vse predmete bodo načrtovani tudi cilji s področja digitalnih kompetenc: »Prenovljeni bodo še didaktična priporočila in učni načrti računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji.« Dodal je, da pripravljajo tudi programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje prenovljenih učnih načrtov.