Pedagoška stroka enotna vsaj v tem, da so spremembe pri maturi nujne

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS) je pripravila posvet o spremembah več zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, tudi zakona o maturi. V ZDPDS so v izjavi, pod katero še zbirajo podpise, zapisali, da se težave pri obeh maturah pojavljajo, a da rešitev, kot je zapisana v predlogu zakona, vnaša nove težave in nejasnosti. Nekateri strokovnjaki menijo prav nasprotno, in sicer da predlagana sprememba, torej konec petega predmeta za vstop na univerzo, prihaja prepozno.

Peti predmet ne bo več vstopnica za univerzo

Spomnimo, da je vlada prejšnji teden potrdila predlog zakona o maturi, po katerem bodo poklicni maturanti za vpis na univerzitetne študije morali opraviti tri predmete na splošni maturi: materinščino, matematiko in tuji jezik. Dijak srednje strokovne šole se bo, če bo zakon sprejet, v tretjem letniku odločil, ali si želi opravljati štiripredmetno poklicno maturo, ki ostaja enaka, ali petpredmetno poklicno maturo, pri kateri tri predmete predstavljajo prej omenjeni izpiti splošne mature.

Zgolj s petpredmetno poklicno maturo bi se lahko vpisal tudi na univerzitetne študijske programe, ki bi to omogočali. Enako kot zdaj velja za poklicno maturo s tako imenovanim petim predmetom, torej enim predmetom splošne mature. Pripravo na predmete splošne mature bodo morale zagotoviti šole, na katere so dijaki vpisani.

Kaj bo z gimnazijami?

Pedagoška stroka, ki se je sestala na včerajšnjem posvetu, je bila enotna vsaj v tem, da so spremembe pri maturi nujne. V združenju so opozorili, da gre za nov tip mature, kar pomeni, da bo en izobrazbeni standard, torej en program, vodil do dveh izhodov z različnimi nadaljnjimi možnostmi. Dr. Damijan Štefanc se je na posvetu vprašal: »Ne vem, kaj želimo s to rešitvijo doseči? Menda bomo s tem dijake srednjega strokovnega izobraževanja pripeljali do gimnazijskega standarda vsaj na treh področjih. Ali res mislimo, da gimnazijski standard delamo s pripravami na maturo? Ker če je to res, potem gimnazijskega programa ne potrebujemo.«

Srednje strokovne šole proti predlaganemu zakonu o maturi

Dodal je, da se popolnoma nič tudi ne spreminja v dostopnosti univerzitetnega študija. Že s petim predmetom nimajo možnosti vstopa na vse univerzitetne študije in tudi s tremi predmeti se to ne bo spremenilo, je poudaril Štefanc: »Bolj bi se mi zdelo smiselno krepiti strokovno vertikalo, ki je očitno nepremišljena. Moja skrb pa je povezana tudi z gimnazijami. Če bo velika večina univerzitetnih programov odprla vrata dijakom s poklicno maturo in tremi predmeti, potem ne vem, zakaj bi se velika večina učencev resno odločala za gimnazijo.«

Zakon sicer zelo podpirajo prav gimnazije, na drugi strani pa so zelo proti srednje strokovne šole. Skrbi jih, kar so opozorili tudi na posvetu, kako bodo zagotovili kader za priprave na predmete splošne mature, saj, denimo, dvopredmetni učitelj matematike ne more poučevati na gimnazijski ravni, ter seveda vprašanje, zakaj za priprave namenjajo ure odprtega kurikula, ki je sicer namenjen stroki.

Nujne spremembe

Čeprav smo na posvetu večkrat slišali, da predlagane spremembe niso premišljene, da ne vemo, kaj bodo pravzaprav pomenile za celoten sistem, pa je predsednica državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Krajnc poudarila, da so že v preteklih letih opravili veliko temeljitih diskusij ter da se spremembe dejansko dotikajo manjšega dela dijakov.

V študijskem letu 2025/2026 je bilo namreč razpisanih 283 študijskih programov, od tega jih je 89 visokošolskih, ki za dijake s poklicno maturo ne predstavljajo nikakršne omejitve. Ostane 181 univerzitetnih in 13 enovitih magistrskih študijskih programov, za katere morajo poklicni maturanti opraviti peti predmet. »Med temi študiji je samo 32 takšnih, ki so odprti le za splošne maturante, vsi drugi so odprti vsem,« je poudarila Tavčar Krajnčeva.

Predlog: s poklicno maturo precej težje na univerzo

Dodala je, da želijo doseči boljšo kakovost znanja srednješolcev na področjih, za katera sodijo, da so ključna za uspešen univerzitetni študij. »Ta znanja pri obeh skupinah maturantov niso enaka,« je še povedala. Dr. Klara Skubic Ermenc je dodala: »Da, dijaki strokovnih šol niso dovolj pripravljeni za univerzitetni študij, kot tudi niso številni gimnazijci.«

Dr. Marjan Šimenc je dejal, da se z vprašanjem prehoda na univerzitetni študij ukvarjajo že 20 let: »Sistem trenutno pritrjuje, da sta splošna in poklicna matura enaki, ker je tudi poklicnih maturantov vedno več na univerzitetnih programih. Dvajset let smo si prizadevali, da se prekine nepravično, slabo stanje. Tiste, ki pravijo, da sprememba prihaja prehitro, spominjam, da prihaja desetletje prepozno.« Zaključil je, da so posledice lahko precej črne, da se bodo standardi splošne mature lahko približali poklicni: »Za zniževanje splošne izobrazbe se ni treba posebej truditi. Zadošča, da ne naredimo ničesar.«

Dijaki vse pogosteje izostajajo od pouka, tudi od testov

Prav to pa skrbi tudi podpisnike izjave zveze društev pedagoških delavcev. Ti pišejo, da obstaja skrb, da če priprava dijakov srednjih strokovnih šol ne bo enako kakovostna, kot je priprava gimnazijcev, bo prav to znižalo tudi standard gimnazijske izobrazbe, »saj se maturitetni izpiti ocenjujejo s ponderiranjem, s katerim se zagotavlja okoli 90-odstotna uspešnost na maturi. Skrb za ohranitev kakovostne gimnazije se lahko prevesi v svoje nasprotje.«