Politika se še ne zaveda koristi zelenega prehoda

Odložitev obravnave predloga podnebnega zakona je še ena prelomljena obljuba vlade in še en udarec v dolgem nizu zamud ter neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike, menijo v Umanoteri, Greenpeaceu Slovenija in Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Opozarjajo, da odlašanje s sprejetjem zakona pomeni finančne posledice, ki jih bodo najbolj občutili najranljivejši prebivalci.

Slovenija kljub majhnosti in razmeroma nizkim emisijam že čuti hude posledice podnebnih sprememb. Po podatkih Evropske agencije za okolje ima najvišjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb v EU – kar 8700 evrov na prebivalca v obdobju od leta 1980 do leta 2023, so v sporočilu za javnost opozorile nevladne organizacije in vlado pozvale, naj zakon čim prej sprejme.

Odlašanje s sprejetjem podnebnega zakona – predlog je bil v javni obravnavi že oktobra leta 2023 – pomeni neizpolnjevanje predvolilnih zavez koalicije. Ta je v koalicijski pogodbi sprejetje zakona navedla kot eno od prednostnih nalog mandata. Da je podnebni zakon eden ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, je zapisal urad vlade za komuniciranje dan pred napovedano obravnavo predloga zakona na seji vlade, nato pa je bila v zadnjem trenutku umaknjen z dnevnega reda.

»Na sestanku koalicije pred sejo vlade se je pokazalo, da zakon še ni povsem usklajen, zato si bo koalicija vzela še nekaj časa, da ta pomembni zakon res dobro uskladi, potem ga bo v čim krajšem možnem času spet uvrstila na dnevni red seje vlade,« je pojasnila direktorica Ukoma na novinarski konferenci po seji vlade. »Ker so nove volitve pred vrati, je izpolnjevanje zavez najboljša predvolilna kampanja,« je na pomembnost izpolnjevanja obljub za Delo opozorila direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

FOTO: Črt Piksi

Ostali bi brez 350 milijonov evrov

Vzrok za umik predloga zakona z dnevnega reda seje vlade naj bi bilo nasprotovanje prenosu evropske direktive, ki določa nove emisijske dajatve za uporabo fosilnih goriv v sektorjih stavb in cestnega prometa. Direktivo, ki uvaja nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, bi morala Slovenija prenesti že lani, v vsakem primeru pa naj bi na evropski ravni začela veljati leta 2027, so opozorili na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo. Prenos direktive s podnebnim zakonom – poleg prenosa drugih evropskih direktiv – bi Sloveniji omogočil črpanje denarja, ki bi se natekel iz prodaje emisijskih kuponov. Po navedbah ministrstva si država v obdobju 2027–2032 lahko obeta skupaj milijardo evrov, kar bo namenjeno investicijam podjetij prek podnebnega sklada.

S podnebnim zakonom bi dobili tudi podlago za ustanovitev socialnega sklada za podnebje, ki bi omogočal črpanje 350 milijonov evrov v obdobju 2027–2032 ter dodatnih 200 milijonov evrov iz EU. Ta denar bi bil namenjen ranljivim gospodinjstvom, malim podjetjem in uporabnikom prevozov, ki jih najbolj pestita energetska in prevozna revščina. Če bi bil zakon sprejet v kratkem, bi denar lahko začeli črpati že prihodnje leto. Brez zakona tudi denarja ne bo.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudaril, da odsotnost podnebnega zakona, ki določa dolžnosti države ter pravice državljank in državljanov v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe in zmanjševanja izpustov, predstavlja kršitev dolžne skrbnosti države in postavlja Slovenijo v protipravno stanje. Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija pa je poudarila, da podnebni zakon potrebujemo takoj. »Vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in okolje.«

Dan Zemlje 55 let pozneje

Če se evropska skupnost odloči za znižanje izpustov iz prometa in stavb ter sredstva za ta namen razdeli med državami članicami tudi po ekonomski moči, je to za Slovenijo ukrep, od katerega ima lahko nesorazmerno veliko korist, so poudarili nevladniki. Bila bi namreč med prvimi petimi prejemniki sredstev. »Toda če direktive EU ne bomo prenesli v naš pravni sistem, bomo kaznovani. Imeli bomo višje cene fosilnih goriv, ne bomo pa dobili sredstev iz socialnega sklada za podnebje, ki so namenjena subvencioniranju več tisoč gospodinjstev ter sistemskim naložbam za znižanje emisij in izboljšanje kakovosti življenja,« so opozorili.

Podnebni svet, znanstveno-posvetovalno telo vlade, ki ga je ta ustanovila za pomoč pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik, se bo na temo preložitve obravnave podnebnega zakona sestal v drugi polovici maja, je za Delo povedal predsednik Žiga Zaplotnik. Sam je nad potezo razočaran. »Številni politiki se nevarnosti podnebnih sprememb žal še vedno ne zavedajo. Kaže, da se tudi ne zavedajo, da je zeleni prehod predvsem priložnost kot vsaka druga tehnološka revolucija.«