Predlog: s poklicno maturo precej težje na univerzo

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je objavilo predlog sprememb zakona o maturi, po katerem bi se dijaki s poklicno maturo na univerzitetne študije vpisali le, če bi poleg dveh predmetov na poklicni maturi opravili še slovenščino, matematiko in tuji jezik pri splošni maturi. V srednjih strokovnih šolah so pričakovano proti, gimnazije rešitev podpirajo.

Dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, se lahko vpišejo v višje in visoko strokovno študijsko izobraževanje. Če opravijo dodatni peti predmet splošne mature, se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, ki tako možnost dopuščajo.

Infografika Delo

Kot v obrazložitvi predloga novele zakona ugotavlja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, v zadnjih letih zaznavamo trend zmanjševanja vpisa učencev v prvi letnik gimnazije: »Hitreje kot vpis v programe srednjega strokovnega izobraževanja se je povečevalo število kandidatov poklicne mature, ki so opravljali peti predmet splošne mature. Istočasno se je zmanjševalo število kandidatov, ki so opravljali splošno maturo.«

Na ministrstvu so zapisali, da je vse več študijskih programov, ki omogočajo vpis s poklicno maturo in »katerimkoli izpitom iz splošne mature«, da se ne spoštuje zakonodaja in da dijaki prehajajo v programe, ki sploh niso strokovno povezani z njihovim srednješolskim programom, ter da »dijaki z dobrimi ocenami na poklicni maturi in z dobro opravljenim petim predmetom zberejo več točk za vpis na univerzitetne programe kot dijaki s splošno maturo«. Ministrstvo pri tem dodaja, da »se kakovost in širina usvojenega znanja pri obveznih predmetih ne približata znanju gimnazijcev«. Na ministrstvu opozarjajo, da študijska pot dijakom s poklicno maturo ne bi smela biti onemogočena, a da bi jim morala biti omogočena tudi znanja, da bi bili pri študiju uspešnejši.

Poklicna matura in peti predmet ostajata vstopnica za študij

Rešitev?

Predlagajo, da bi dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko opravljali dve različni poklicni maturi. Ena bi ostala taka kot do zdaj, z njo bi izobraževanje lahko nadaljevali na višjih in visokih strokovnih programih. Če bi želeli na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, pa bi morali opraviti tri predmete skupnega dela splošne mature, torej slovenščino, matematiko in tuji jezik, ter temeljni strokovno-teoretični predmet in en predmet izbirnega dela poklicne mature (izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine). Dijak bi se o načinu opravljanja poklicne mature opredelil ob vpisu v tretji letnik, šole pa bodo morale dijakom omogočiti ustrezne priprave na maturo.

Predlagane spremembe niso velika novost, o tem se govori že več let. Minister Vinko Logaj je prejšnji teden ob robu odprtja nove športne dvorane v Rimskih Toplicah omenil tudi poklicno maturo: »Spremembe so usmerjene tako, kot je bilo predvideno v beli knjigi leta 2011 in nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Usklajevanja z deležniki dobro potekajo.« Če bo predlagano sprejeto, bi novelo začeli izvajati leta 2029, torej bi prišla v poštev za kandidate, ki bodo opravljali poklicno maturo leta 2031.

Na splošni maturi uspešnih 92 odstotkov kandidatov, na poklicni 90,2 odstotka

Za in proti

Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež je dejala, da tako rešitev podpira: »S tem bi tudi dijaki srednjih strokovnih šol dobili pripravo za tako raven znanja, ki ga zahteva splošna matura. Če šola dijakom razlaga, da gredo lahko naprej študirat, potem naj zagotovi tudi ustrezno znanje. Vprašati se namreč moramo, ali želimo ljudi, ki znajo ali ne. Ne želim, da bi naše šole vzgajale le potrošnike. S predlagano novelo zakona smo v gimnazijah zadovoljni, saj v njem ne vidimo več obvoda, lažje poti do univerzitetnega študija.«

Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje Simona Črep poudarja, da srednje strokovne šole niso lažja pot: »Dijaki, ki se vpisujejo k nam, so bolj usmerjeni v strokovna znanja. V 21. stoletju, ko je vse več povezovanja, je težko poslušati, da je slovenščina na splošni maturi vredna več kot projektna naloga, v katero je dijak vložil 300 ur dela in je zanimiva tudi za trg dela. Podpiram pa tudi rešitev, kot je predlagana, če bodo naši dijaki zaradi treh predmetov splošne mature bolj konkurenčni na trgu dela. Sprašujem pa se, ali je vzgib za ta zakon skrb za znanje ali skrb za vpis v gimnazije. Težko namreč privolim v trditev, da je v srednjih strokovnih šolah manj znanja. Ne skrbi me, da naši dijaki ne bi opravili slovenščine, matematike in angleščine na splošni maturi. A to pomeni dodatne organizacijske spremembe na šoli. Najbolj pa me boli, da smo obravnavani kot drugorazredni. S tem zapiramo poti. Marsikateri univerzitetni diplomirani inženir danes ne bi bil inženir, če bi moral skozi to.«

Zrelostnemu izpitu se obetajo spremembe, med predlogi dve ravni za vse predmete

Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) dr. Mojca Schlamberger Brezar je odgovorila, da nekateri oddelki UL FF za vpis na univerzitetni študij zahtevajo splošno maturo, drugi ocenjujejo, da je dovolj poklicna matura s petim predmetom: »Vodstvo UL FF zavzema stališče, da je treba univerzitetno izobraževanje odpreti čim širše, hkrati pa ne zniževati meril za napredovanje v višje letnike in zaključevanje študija. Le tako lahko zagotavljamo kakovosten študijski proces, hkrati pa želimo dijakom, ki so pri 15 letih z vpisom na srednjo šolo morda sprejeli prenagljeno odločitev o svoji prihodnji poklicni poti, omogočiti, da si izberejo študij, ki jih bo zanimal, in fakulteto, na kateri bodo z veseljem študirali.«

Pripombe in komentarje na predlagano novelo zakona čakajo še do 14. marca.