Slovenisti proti dvema ravnema mature pri slovenščini

Delovna skupina je v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) predlagala, da bi pri splošni maturi vpeljali dve ravni zahtevnosti pri vseh izbirnih in tudi vseh splošnih predmetih. To pomeni tudi pri slovenščini. Slovenisti so enotni, da to pomeni nižanje ravni znanja in približevanje splošne mature poklicni. V delovni skupini navedbe slovenistov zanikajo.

Materinščina oziroma učni jezik (slovenščina, italijanščina in madžarščina) je edini izpit, kjer lahko maturanti dobijo do osem točk, kar lahko pri drugih predmetih dosežejo le na višji ravni. Če bi uzakonili predlog, ki je zdaj zapisan v osnutku NPVI, bi se dijaki na splošni maturi odločili, ali bodo izpit iz slovenščine opravljali na osnovni ravni in dosegli največ pet točk, lahko pa bi se odločili za višjo raven in imeli možnost doseči osem točk.

Zrelostnemu izpitu se obetajo spremembe, med predlogi dve ravni za vse predmete

Kot je na današnji novinarski konferenci dejal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izr. prof. dr. Kozma Ahačič, pobuda o slovenščini na maturi na dveh ravneh ni nova: »A pred leti so jo zagovarjali s tem, da bi bila višja raven takšne mature iz slovenščine še višja od sedanje. Zdaj tega pretvarjanja ni več: cilj dveh ravni je prilagajanje mature tistim, ki 'je ne bi zmogli'. Torej nižanje ravni znanja.«

Argumenti proti

Da je raven znanja že davno padla, je pisno sporočil direktor Pedagoškega inštituta prof. dr. Igor Ž. Žagar, ki od leta 2001 študente poučuje retoriko in argumentacijo. Če so študenti sprva na predavanja nosili časopise in revije, so zdaj že nekaj let za vse naloge v uporabi pametni telefoni, je zapisal: »V skladu s tem razvojem so degenerirale tudi jezikovne sposobnosti. Tako pisne kot govorne.« Poudaril je, da pri pisnih kolokvijih pogosto dobiva izdelke, ki spominjajo na SMS-sporočila. Temu sledi tudi osiromašenje govorne besede ter radikalen upad znanja in splošne razgledanosti: »Študentom tretjega letnika moram razlagati, kaj je to apartheid, kdo je bil Julij Cezar. V takšnih razmerah, ki jih negativno zaznamuje predvsem pretirana raba ekranov in digitalizacija učnega in študijskega procesa, je nižanje znanja slovenščine na maturi nesprejemljivo.«

Bralna kultura in mrtvost literature ter duha

Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo, ki ji predseduje izr. prof. dr. Matej Šekli, predlaga, da materinščina na maturi ohrani eno raven zahtevnosti in osem točk. Kot pojasnjujejo, je namreč nadvse pomembno, da prebivalci dobro poznajo državni in uradni jezik. Dodajajo, da je ključno, da je pouk materinščine kakovosten, preverjanje znanja ob koncu izobraževanja pa vsaj za tiste, ki bodo študij nadaljevali na univerzitetni ravni, zahtevno. Šekli poudarja, da imamo že zdaj dve ravni zahtevnosti slovenščine: »Poklicna matura je na precej nižji zahtevnostni ravni od splošne mature. Predlog uvedbe dvoravninskosti pri vseh obveznih predmetih je posledica zbliževanja poklicne in splošne mature. Torej je zelo verjetno, da bo osnovna raven splošne mature približana ravni poklicne mature.«

Študirajmo slovenščino

Proti všečnosti

Tudi nekateri profesorji opozarjajo, da je raven zahtevnosti mature že zdaj nižja, kot je bila. Šekli temu ne pritrjuje, zagotavlja, da je raven enaka, priznava pa, da že nekaj let opažajo padec sporazumevalnih zmožnosti maturantov: »Zdaj se je nekoliko ustavilo, ampak je nivo pismenosti še vedno prenizek.« Prav zato se vodja delovne skupine za pripravo NPVI prof. dr. Janez Vogrinc sprašuje, kdo lahko trdi, da je enotna raven pri materinščini dejansko višji nivo? Vogrinc še poudarja: »Odločno zanikamo, da gre za nižanje ravni znanja, prav tako zanikamo, da gre za približevanje splošne in poklicne mature. Prav obratno! V osnutku NPVI zahtevamo, da poklicni maturanti, ki želijo nadaljevati na univerzitetnem študiju, opravijo tri predmete splošne mature. Hkrati zahtevamo dve leti priprave. Kaj je osnovna in kaj višja raven, je pa odgovornost komisije, ki pripravlja naloge.«

Bralna pismenost je osnova za kakršno koli učenje

Medtem ko slovenisti poudarjajo pomembnost višje ravni znanja na splošni maturi, pa vse štiri fakultete štirih univerz, kjer imajo študij slovenščine, za prihodnje študijsko leto sprejemajo tudi poklicne maturante, ki bodo opravili (lažjo) poklicno maturo. Med tistimi, ki so že zaključili študij, nekateri že učijo tudi na gimnazijah in popravljajo izpite splošnih maturantov. »To je realen sistemski problem, ki pa se ga ne more in ne sme reševati na plečih slovenščine in učnega jezika nasploh. Ne more slovenščina nositi negativnih posledic tega, da se rešuje neka luknja v sistemu,« je dejal Ahačič. Dodal je, da je boj za ohranitev visoke ravni znanja slovenščine pravzaprav boj za vse deprivilegirane: »Za vse, ki se ne bodo naučili vrhunske slovenščine že doma. Za vse, ki ne morejo vzeti z domače police Vojne in miru.«

Ahačiča najbolj skrbi sporočilo, ki ga predlog po dveh ravneh prinaša: »Zaradi digitalnega branja bosta za vedno več mladih branje in jezik napor. Fizični napor. Če bodo imeli možnost, da izberejo lažjo raven, ne bo več motivacije, ki jo zdaj prinaša dejstvo, da je slovenščina na maturi vredna več.«

Za branje na višji ravni je nujen miselni napor

Predlaganim spremembam nasprotuje tudi Slavistično društvo Slovenije, kjer so zapisali, da dve ravni pri slovenščini in morebitno približevanje poklicne in splošne mature »ne pomeni samo razvrednotenja programa gimnazije in učenja vseh gimnazijcev, temveč pomeni tudi podrejanje trendu všečnosti«.

Delovna skupina bo do konca junija pripravila predlog NPVI, ki ga mora sprejeti državni zbor. Če bi se odločili za predlagane spremembe, bi bilo treba spremeniti tudi zakon o maturi, kar pomeni, da je do morebitne uveljavitve sprememb še daleč.