Dijaki vse pogosteje izostajajo od pouka, tudi od testov

Gimnazijski ravnatelji predlagajo, da bi v zakonodajo zapisali, da šola lahko določi odstotek obvezne prisotnosti dijaka v šoli. Dijaki namreč prevečkrat ostajajo doma, da se učijo za test, ali pa jih na test sploh ni, ker pričakujejo drugi rok. Izostanki in pritiski staršev so skoraj stalnica tudi že v osnovnih šolah. Neobiskovanje pouka je lani predstavljalo 77 odstotkov vseh prekrškovnih zadev šolskega inšpektorata.

INFOGRAFIKA: Delo

Svet zavoda Gimnazije in srednje šole Kočevje je sprožil postopek za razrešitev ravnatelja Gregorja Pečana, ki šolo vodi dobro leto. Večinoma mu očitajo neprimerno komunikacijo in spremembo šolskih pravil ocenjevanja znanja. Prej so imeli na šoli poleg rednega ocenjevanja znanja še tako imenovani drugi rok za vsak pisni test. Tega so z novimi pravili, ki veljajo od začetka šolskega leta, ukinili. V novih pravilih piše, da učitelj določi eno dodatno ocenjevanje za odsotne dijake, negativno ocenjene in tiste, ki želijo oceno izboljšati. Obvezno ponavljanje uvede, kadar je v razredu več kot polovica negativnih ocen.

Učitelji so nespoštovani, slabo plačani in preobremenjeni

Sprememba, torej ukinitev drugega roka, ni bila dobro sprejeta. Poleg tega svet zavoda posebej izpostavlja, da naj bi ravnatelj od učiteljev zahteval, da se ponovno pisanje in popravljanje ocen izvajata v času zunaj pouka. Gregor Pečan opozarja, da je bil sistem z dvema rokoma nevzdržen: »Na prvi rok so prišli nekateri povsem nepripravljeni, ker so vedeli, da je še en rok. In če so bili neuspešni še na drugem, so zahtevali še tretjega. Vsakič se je to pisalo v času rednega pouka. Nekdo, ki se je potrudil in že prvič pisal dobro, je bil za vse te ure pouka prikrajšan. Najboljši so bili prikrajšani.«

Manjkaš in bolje pišeš

Pečanu je z odprtim pismom v bran stopilo 32 učiteljev od 54 na šoli: »Žalosti nas dejstvo, da se toliko energije in časa namenja problematiziranju ravnateljevih komunikacijskih zdrsov, namesto da bi se vsi udeleženi ukvarjali s svojimi osnovnimi nalogami in svojim poslanstvom.« Ugotavljajo, da je najbolj pereča tema gotovo ukinitev drugega roka, a so bile spremembe nujne: »Zunanji deležniki so izrekli, da šola slovi po tem, da se pride z dodatnim rokom lažje do boljših ocen, nekateri starši so drugi rok izpostavili kot osrednji razlog za vpis njihovih otrok na našo šolo. Eden od razlogov za ukinitev drugega roka je porast nerealno visokih ocen, ki pa jih maturitetni rezultati pogosto ne potrdijo.«

Pri omejitvi vpisa bodo ocene štele največ 60 odstotkov

Pečan poudarja, da so pravila pripravljali skupaj z učitelji na konferencah in da so jih učitelji soglasno potrdili: »To je tudi v zapisniku konference.« Problem ocenjevanja hodi z roko v roki z izostanki. Tudi na te je Pečan opozoril, dijaki in starši ter svet zavoda pa mu spet očitajo neprimerno komunikacijo in celo, da je izostanke preverjal pri zdravnikih. Ravnatelj odgovarja, da je v zdravstveni dom poklical zgolj zato, ker ga je zanimalo, ali je običajno, da pišejo opravičila za sedem mesecev nazaj. Pečana verjetno čaka razrešitev, a vztraja: »Hotel sem narediti prave stvari. Jaz sem največji problem, ker sem poudaril problem ocen in izostanke. Svet zavoda pa ni odgovoren.«

Tudi v osnovnih šolah

Na to opozarja tudi predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič: »Nedopustno je, da laiki, kar svet zavoda je, odločajo o strokovnih vprašanjih v skladu z lastnimi ali političnimi interesi. Če je ravnatelj naredil strokovno napako, mora o tem odločati stroka. Tega žal tudi novela zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja ne bo rešila, če bo prinesla soglasje ministra.«

Sicer pa se tudi v osnovnih šolah ukvarjajo z izostanki. Prav neobiskovanje pouka predstavlja največji delež v prekrških. Miheličeva je dejala, da so na OŠ Danile Kumar, ki jo vodi, to rešili s prijavami na CSD: »Imeli smo približno 30 otrok, ki so zelo veliko izostajali. Starše smo obvestili, da jih bomo prijavili na CSD. Ta ima v nasprotju s šolami pristojnost, da pride v družine. Zdaj imamo samo še dva otroka, ki veliko manjkata.« Tudi v osnovnih šolah težave povzroča ocenjevanje. Miheličeva je v zvezi s tem jasna: »Kriv je pravilnik o ocenjevanju, ki je popolnoma neživljenjski. Smo v primežu nesmislov, nad vsem pa so s hudimi pritiski starši.«

Neprimerljivi šolski sistemi, ocene pa štejejo enako

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so za prihodnje leto napovedali več sprememb zakonskih in podzakonskih aktov, vključno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Svoje predloge o spremembah so ministrstvu že poslali gimnazijski ravnatelji, je povedala ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež: »Naš predlog je, da bi v zakonu zapisali, da šola lahko zahteva določen odstotek obvezne prisotnosti. Če dijaka k pouku ne bi bilo v tem odstotku, bi mu šola lahko predpisala izpit. Želimo dati neki pritisk, da bi dijaki hodili k pouku. Pouk v šoli je več kot le učni cilji, je tudi socializacija. Obvezno prisotnost smo nekoč že imeli, ker srednja šola ni fakulteta. Pa še na fakulteti so nekoč od nas zahtevali frekvenco.«

Krapeževa je dodala, da tudi drugi rok ne more imeti mesta v srednji šoli: »Piše se samo enkrat, pri nas ponavljamo, kadar je tretjina nezadostnih. Če imaš drugi rok, dovoljuješ špekulacije. A si želite sodelavca, ki špekulira? Imamo pa tudi pri nas naknadna pisanja, da pišejo tudi tisti, ki so manjkali. Ampak vse to se piše zunaj pouka.« Poudarila pa je, da so tako drugi roki in izostanki jasna posledica sistema, ki ga imamo. »Izvirni greh je točkomanija. Če ocene ne bi bile tako pomembne, če ne bi odpirale vrat na šole ali fakultete, bi bilo drugače. Vsemogočnost ocene je problem.«