Srednje strokovne šole proti predlaganemu zakonu o maturi

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v predlogu novele zakona o maturi napoveduje, da bodo dijaki srednjih strokovnih šol za vpis na univerzitetne študije namesto poklicne mature in petega predmeta na splošni maturi morali opraviti dva predmeta poklicne in tri predmete splošne mature: slovenščino, matematiko in tuji jezik. Poleg srednjih strokovnih šol predlogu nasprotujeta tudi Center RS za poklicno izobraževanje in Gospodarska zbornica Slovenije.

Ministrstvo je na predlog novele zakona o maturi prejelo 21 pripomb. Minister Vinko Logaj je na nedavnem srečanju z ravnatelji v Laškem vprašal: »Ali naj bo za vstop na univerzo rešitev obvod ali standard znanja? Na poklicni maturi dijaki ne dosežejo standarda znanja B2 pri tujem jeziku, ampak dosežejo standard B1 ali A.« Nato je povzel, da je bilo med pripombami največ opozoril, da bo s tem praktično onemogočen vstop na univerzo. Na ministrstvu so odgovorili, da to ne drži.

Predlog: s poklicno maturo precej težje na univerzo

Ob vstopu v tretji letnik se bo dijak odločil, ali želi opravljati poklicno maturo, ki se ne bo spremenila in ima štiri predmete, ali poklicno maturo s petimi predmeti, med katerimi bodo trije iz splošne mature, dijaki pa bodo potem lahko nadaljevali študij tudi na univerzitetnih programih. »Dijaki, ki bodo izbrali poklicno maturo iz petih predmetov, bodo deležni ustreznih priprav na predmete skupnega dela splošne mature, ki bodo namenjene dosegu enakih standardov znanja, kot so določeni za gimnazijske programe. Naj poudarimo, da je 1677 kandidatov poklicne mature lani opravljalo posamezni izpit splošne mature, pri čemer jih je bilo 72 odstotkov uspešnih. Predlog zakona zadeva le te kandidate in ne vseh. Z uveljavitvijo zakona bodo ti kandidati, ki so motivirani za akademski študij, dosegli raven splošnoizobraževalnih znanj,« so zapisali na ministrstvu.

Težave

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar je dejala, da jih je minister s predlogom zakona le seznanil, podatkov o standardih znanja, ki jih je omenjal, ne pozna. Najbolj jo skrbi organizacija: »Majhne šole ob tem financiranju ne bodo zagotovile obeh poti izobraževanja in tako smo pri vprašanju enakosti izobraževanja za vse.« V pripombah je zapisala, ali ne bi bilo zaradi različnih katalogov znanj oziroma učnih načrtov dve smeri izvedbe istega programa smiselno oblikovati že od prvega letnika: »Ampak ali tega ne počne že strokovna gimnazija? Kakšna je potem smiselnost oziroma razlika?«

Poklicna matura in peti predmet ostajata vstopnica za študij

Učitelj matematike in strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje Uroš Ocepek je opozoril, da bo izvedba dodatnih ur za predmete splošne mature velika težava: »Strokovne šole po trenutni zakonodaji nimamo 'dovolj usposobljenih' učiteljev matematike, saj naj učitelji, ki so končali dvopredmetni študij v kombinaciji z matematiko na pedagoški fakulteti, ne bi poučevali matematike na splošni gimnaziji. Hkrati pa trenutno tolmačenje sprememb kaže na to, da se bo zmanjšal odprti kurikul, ki je namenjen potrebam gospodarstva v regiji in družbi. Po odprtem kurikulu smo se šole tudi razlikovale med seboj, zdaj pa se bodo strokovne šole spremenile v šole, podobne splošnim gimnazijam.« Prav zaradi odprtega kurikula so denimo Ocepkovi dijaki že davno delali z umetno inteligenco, ko je bila ta v Sloveniji še bolj ali manj neznanka.

Odprti kurikul

Na centru za poklicno izobraževanje menijo podobno: »Takšna krepitev splošnega dela programa pomeni premik h gimnazijski strukturi, hkrati pa odmik od strokovnega izobraževanja. Postavlja se tudi vprašanje, ali ta predlog ne krepi dodatno socialnih razlik, pri čemer bi štiripredmetna poklicna matura postala drugorazredna izbira. Predlagane spremembe lahko privedejo do povečanja socialne izključenosti in segregacije dijakov, saj bi lahko še okrepile razlike med gimnazijami, poklicnimi in strokovnimi šolami.«

Pogovoriti se moramo o maturi

To skrbi tudi predstavnike gospodarske zbornice. Pojasnili so, da te spremembe izničujejo njihova prizadevanja za načrtovanje in pripravo odprtega kurikula: »Torej programa, ki je namenjen prav potrebam po strokovnem znanju in kompetencah v lokalnem okolju. Gospodarstvo ne potrebuje 'enakih' strokovnjakov. Vedno bolj so dragoceni tisti, ki imajo različne kompetence z istega strokovnega področja in so zato zmožni zapolniti tiste tržne niše, vrzeli, v katerih sta slovenski proizvodnja in ponudba storitev lahko konkurenčni.«

Spomladi leta 2031

Ravnatelji gimnazij po drugi strani predlog zakona podpirajo, odgovarja ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež: »Če ni omejitve vpisa, lahko fakultete vzamejo kogarkoli, če pa je omejitev, se trenutno primerja neprimerljivo. Pri poklicni in splošni maturi je treba najti skupni imenovalec, ki ga zdaj ni. Ali pa naj fakultete uvedejo sprejemne izpite. Se pa upravičeno pritožujejo srednje strokovne šole, ki nimajo kadra za splošne predmete. Te povsem razumem.«

Na splošni maturi uspešnih 92 odstotkov kandidatov, na poklicni 90,2 odstotka

Počkarjeva še opozarja: »Naloga srednjih šol ni, da izvajajo selekcijske postopke za vpis na terciarno raven izobraževanja. Univerze so avtonomne in bodo lahko zahtevale še dodatne predmete, kar pomeni, da bi moral dijak opravljati šest ali sedem predmetov. To bo dijakom dodatno onemogočilo študij v želeni smeri.« Ocepek pa meni, da če koga poklicna matura tako moti, naj jo kar ukinejo: »Univerze in višje šole pa naj imajo sprejemne izpite. Še osip na fakultetah bi zmanjšali, saj bi se študenti pripravljali na vsebine, ki bi jih fakultete razpisale.«

Na ministrstvu odgovarjajo, da bodo pri predlagani rešitvi vztrajali: »Podatki raziskav kažejo na splošen upad pri matematični in bralni pismenosti. Zagotoviti je treba, da bodo dijaki, ki imajo akademske aspiracije, imeli možnost usvojiti širše in bolj poglobljeno znanje pri treh temeljnih splošnoizobraževalnih predmetih.« Glede težav z odprtim kurikulom pa pravijo: »V nemalo programih srednjega strokovnega izobraževanja se vsebine odprtega dela predmetnika niso ustrezno prilagajale potrebam dijakov in stroke. Organizacija dela je stvar šole.« Pričakujejo, da bo zakon sprejet do julija, novo poklicno maturo pa bi prvič izvedli spomladi 2031.