Peti predmet ne bo več vstopnica za univerzo

Vlada je na včerajšnji seji potrdila predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič zlasti zaradi sprememb na področju financiranja označil za reformo visokošolskega sistema. Hkrati je vlada potrdila predlog novele zakona o maturi, po katerem bodo poklicni maturanti za vpis na univerzitetne študije morali opraviti tri predmete na splošni maturi. Ravnatelje predlog zelo skrbi.

Dijak srednje strokovne šole bi se v tretjem letniku odločil, ali si želi opravljati štiripredmetno poklicno maturo, ki ostaja taka, kakršna je zdaj, ali petpredmetno poklicno maturo, pri čemer tri predmete predstavljajo materinščina, matematika in tuji jezik na splošni maturi. S štiripredmetno bi se, tako kot zdaj, lahko vpisal na višješolske in visokošolske strokovne študijske programe. Če bi hotel na univerzitetni študij, bi moral opraviti petpredmetno poklicno maturo, torej tri predmete splošne mature. To je precej več kot zdaj, ko morajo za vpis v nekatere univerzitetne študijske programe opraviti na splošni maturi en, tako imenovani peti predmet.

Srednje strokovne šole proti predlaganemu zakonu o maturi

Pripravo na tri predmete splošne mature bodo morale zagotoviti šole, na katere so dijaki vpisani. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je dejal, da s spremembo zakona izenačujejo možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. »Do zdaj so dijaki za vpis na univerzitetne programe opravljali peti predmet. Zanj so morali sami najti šolo ali se priprav­ljati sami. Hkrati podatki kažejo, da je uspeh teh dijakov na univerzitetnem izobraževanju nižji od dijakov, ki opravijo splošnoizobraževalne predmete na splošni maturi. Naj znotraj izobraževalnega procesa dijaki dobijo višji nivo znanja za akademsko pot, za katero se lahko odločijo v tretjem letniku.«

Pomisleki

Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje Simona Črep pravi, da zagovarja iskanje znanja in ne obvodov do študija, toda opozarja: »Kako bomo šole lahko zagotavljale diferenciacijo za recimo 11, 12 dijakov? Kaj, če se bo na neki manjši šoli za predmete na splošni maturi odločil le en dijak? Poleg tega gimnazijsko matematiko lahko poučuje le profesor enopredmetne matematike, ki jih ni. Kako bomo s tem zagotovili enake možnosti? Če bodo naredili vse te predmete, zakaj se jim ne prizna splošna matura, zakaj je to še vedno poklicna matura? Saj morajo tudi oni opraviti dva strokovna predmeta, tako kot si gimnazijci izberejo dva predmeta na maturi.«

Predlog: s poklicno maturo precej težje na univerzo

Podobno se sprašuje ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj Darja Harb: »Kako bomo zagotavljali te ure, če sploh ne vemo, koliko dijakov se bo odločilo za to? Obstaja še ena težava. Recimo, da bo naš dijak hotel na univerzitetni študij, na katerem bodo zahtevali tudi splošno maturo iz biologije. Bo torej moral dejansko opravljati štiri predmete splošne mature? Na naše pomisleke so na ministrstvu odgovorili, da smo ta sistem nekoč že imeli, kar drži. A je bila takrat pomembna razlika ta, da je bil fond ur splošnoizobraževalnih predmetov v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah enak. Zdaj tega ni več, ker imamo mi odprti kurikul, v katerem zagotavljamo strokovne vsebine.«

V odprtem kurikulu dobijo dijaki srednjih strokovnih šol strokovno znanje, ki je zanimivo za trg dela in ga v rednih programih ni. Minister Logaj je komentiral: »Če se dijak odloči za univerzitetni študij, ki traja praviloma pet let, in prištejemo še tretji in četrti letnik, to pomeni, da ga še sedem let ne bo na trg dela. Če se odloči za trg dela ali višješolski študijski program ali za visokošolski po vertikali, ima pa celoten program po obstoječem načinu. Ko smo analizirali posamezne dele odprtega kurikula, so številne šole za pomoč dijakom zagotavljale pripravo za nekatere splošnoizobraževalne predmete. Torej je bila rešitev, ki jo predlagamo, že preverjena v praksi in ne gre za zmanjševanje obsega odprtega kurikula, ki je naravnan za prehod dijakov na trg dela.«

Na splošni maturi uspešnih 92 odstotkov kandidatov, na poklicni 90,2 odstotka

Logaj je dodal, da se bodo o organizacijskih vidikih in izvedbi pogovarjali z ravnatelji na sestanku v ponedeljek. Če bo zakon sprejet, bi prva generacija maturantov pod temi pogoji srednješolsko izobraževanje končala v šolskem letu 2030/31.

Reforma

Po Logajevih navedbah je predlog novele zakona o maturi usklajen s predlogom zakona o visokem šolstvu. Pri tem gre za reformo visokega šolstva, je dejal minister Igor Papič. Spremembe bodo zlasti pri financiranju, sredstva za visokošolsko dejavnost bi se postopno dvignila do 1,5 odstotka BDP, pogodb pa ne bi več sklepali za štiriletna, ampak šestletna obdobja, že po treh letih bi imeli revizijo. Kot je povedal Papič, dvig sredstev in daljše sklepanje pogodb omogočata predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in večjo stopnjo avtonomije univerz.

Želijo več avtonomije pri študijskih programih

Vlada bi po novem ustanavljala zgolj javne univerze, ne pa tudi javnih samostojnih visokošolskih zavodov. Ta, ki že obstajata – Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto –, se bosta po uveljavitvi zakona priključila eni od javnih univerz. K Univerzi v Ljubljani se bo priključil tudi javni zavod Študentski dom Ljubljana, saj bodo javni študentski domovi člani javnih univerz, kar je že praksa v Mariboru in na Primorskem.

V predlogu zakona je uveden tudi tako imenovani časovno prilagojeni študij namesto dosedanjega izrednega študija. Papič je poudaril, da to ne pomeni ukinjanja izrednega študija. »Časovno prilagojeni študij je še naprej izredni študij oziroma študij ob delu. Razlika je le v tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let.«