Obvezen drugi tuji jezik in predmet računalništvo

Delovna skupina za pripravo osnutka nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) za obdobje 2023–2033 v osnutku NVPI predlagajo več dodatnih predmetov v osnovni šoli. Na mizi je bila spet razprava o obveznem drugem tujem jeziku v tretji triadi, čeprav soglasja tudi med ravnatelji ni. To gotovo ne bo edino vprašanje, ko bo treba NPVI potrditi, nato pa pripraviti akcijske načrte. Kdaj bi program zaživel, če sploh, ni mogoče napovedati.

Posodobitev vzgoje in izobraževanja ter priprava bele knjige je bila ena od koalicijskih zavez. Osnutek programa je objavljen, a vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je dejal, da nikoli niso pripravljali reforme: »Mislim, da reforme šolstva niti ne potrebujemo, potrebujemo pa nadgradnjo.«

V smislu sedanjega združevanja ljubljanskih vrtcev je pomenljiv predlog, da bi bilo v vrtcu od 10 do največ 40 oddelkov, tudi vrtci pri osnovnih šolah imajo lahko največ deset oddelkov. Skupina predlaga uvedbo brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo, ukinitev fleksibilnega normativa, v vrtcu pa mora biti normativ najmanj tri kvadratne metre prostora na otroka. Jasno so se opredelili tudi do financiranja zasebnih vrtcev: »Program za predšolske otroke kot javno službo izvajajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo. Koncesijo pridobi zasebni vrtec za omejeni čas deset let z možnostjo podaljšanja. Koncesija je lahko podeljena tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih.«

Dodatne ure

Digitalno pismenost bi razvijali že v vrtcu, a je Vogrinc opozoril, da pri tem še zdaleč ne gre za uporabo računalnika: »Poudarjam, to je digitalno brez digitalnega!« Od prvega do četrtega razreda in od sedmega do devetega razreda bi vsebine računalništva in informatike vključevali pri vseh predmetih, v petem in šestem razredu osnovne šole bi imeli obvezni predmet računalništvo. Tudi v srednje šole bi uvedli vsebine s področja digitalnih tehnologij in umetne inteligence, v predmet informatika v gimnazijah pa bi vključili nove vsebine s področja podatkov in umetne inteligence.

Za uvedbo drugega tujega jezika v obvezni program

Po lanskih katastrofalnih rezultatih mednarodne raziskave o državljanski vednosti predlagajo še dodatno uro domovinske in državljanske kulture in etike v sedmem razredu osnovne šole. V tretji triadi pa predlagajo obvezen drugi tuji jezik. To je predlog, ki je bil že v prvotnem predlogu novele zakona o osnovni šoli. Ker se stroka ni mogla zediniti, so ta del iz predloga novele zakona izločili. Kljub temu delovna skupina to zdaj spet predlaga, a dodaja izjeme, in sicer da drugega tujega jezika ne bi imeli učenci na dvojezičnih območjih, Romi, priseljenci, gluhi in naglušni, uporabniki slovenskega znakovnega jezika, učenci s posebnimi potrebami in odrasli, ki obiskujejo osnovno šolo.

INFOGRAFIKA: Delo

Zakaj so ta predlog kljub temu vključili, je Vogrinc dejal, da so prav z izjemami večino očitkov rešili. Niso pa rešili očitka, ali je smiseln drugi tuji jezik v osnovni šoli, če ima le šest srednješolskih programov obvezen drugi tuji jezik. Tudi delovna skupina piše, da morajo o tem še razmisliti. »Moj osebni pogled je, da tudi če se samo tri leta učijo jezika, bodo določene osnove dobili. Starši so imeli tudi pomisleke, ampak starši bi si morali prizadevati, da bi bili otroci čim več v šoli, kjer bi pridobili kakovostno izobrazbo,« je še dejal Vogrinc.

Napredovanje

Podobna zgodba kot z drugim tujim jezikom je tudi pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Ta je s predlogom novele zakona bolj usklajen, a delovna skupina predlaga, da bi NPZ v tretjem, šestem in devetem razredu pisali vsi učenci, brez izjem. Dosežki NPZ v devetem razredu pri slovenščini in matematiki bi bili merilo za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa v srednje šole.

Pri srednjih šolah pa delovna skupina največ sprememb predlaga pri maturi. Predlagajo dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in izbirnih predmetih, prav tako predlagajo dve ravni izvedbe obveznih maturitetnih predmetov v zadnjih dveh letnikih gimnazijskega programa in v maturitetnem tečaju. Predlagajo tudi, da bi ustne izpite splošne mature zaradi boljše organizacije pouka v nižjih letnikih izvedli v zaključnem letniku med poukom.

Če rešiš enega otroka, potem je vredno biti učitelj

Veliko spremembo pa predlagajo pri prehajanju na univerzitetne študije, če kandidat opravi poklicno maturo, kar je bilo zdaj mogoče z dodatnim petim predmetom na splošni maturi. Kot predlaga skupina, bi ti dijaki za vpis na univerzitetne študijske programe morali opraviti obvezne predmete splošne mature, torej slovenščino, matematiko in tuji jezik. Dodali so, da je treba poiskati in financirati način priprave teh dijakov. Vogrinc je dejal, da je bil predlog usklajen z obema maturitetnima komisijama.

Na vrsti politika

Povedal je tudi, da bodo program zdaj predstavljali na regijskih razpravah, predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pa je bila kljub temu ogorčena, da ravnatelji niso bili vabljeni na predstavitev: »Naj šole počakamo na interpretacijo medijev? Spremembe, za katere smo izvedeli posredno, večinoma podpiramo, vprašanje je le uvedba drugega tujega jezika. Podpiramo celo uro za razredno uro, tudi računalništvo, prav tako dodatno uro domovinske in državljanske kulture in etike. Upam, da ne bi šlo karkoli na račun športa, glasbene in likovne umetnosti!« Pobud, da bi otroci dobili dodatno uro športa na teden, delovna skupina ni podprla, so pa poudarili, da je treba v pouk vključevati čim več gibanja.

Kdaj bo vse to uveljavljeno v vrtcih in šolah, ni znano. Program morajo potrditi, nato mora ministrstvo pripraviti akcijski načrt, pridobiti finance in šele nato bo sledilo uvajanje v prakso. Vogrinc priznava, da nekaterih ukrepov ne bo mogoče izpeljati takoj, saj niti kadra ni dovolj, kot je, denimo, predlog, da sta v prvi triadi v razredu dva učitelja.