V nadaljevanju preberite:

Med epidemijo smo dobili za 15 povprečno velikih osnovnih šol novih otrok z debelostjo. V lanskem šolskem letu je delež debelih otrok upadel, a le na raven leta iz leta 2010. Takrat je Slovenija v zainteresirane šole uvedla program Zdrav življenjski slog, otroci so tako dobili eno uro športne vzgoje na dan. Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani dokazujejo, da je šlo za najučinkovitejši program na svetu, kar nam priznavajo tudi tuji strokovnjaki. Vsaj tak program, bi takoj spet potrebovali, pri čemer stroka ocenjuje, da bi z njim stanje pred epidemijo dosegli šele v šestih do sedmih letih. Sistemske spremembe se po navedbah ministrstva za vzgojo in izobraževanje obetajo v šolskem letu 2024/2025.

Porast debelosti in čezmerne telesne teže opažajo tudi pediatri na primarni ravni, razlaga podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec. Na sistematskih pregledih gibljivosti otrok ne ocenjujejo, ugotavljajo pa slabo držo, je poudarila: »Slabo držo imajo mlajši otroci, kot so jo imeli včasih. Opažamo, da sploh ne znajo sedeti pravilno, predvsem pa imajo slabo držo srednješolci, med njimi bolj dijaki poklicnih šol, ki imajo samo dve uri športne vzgoje na teden, po možnosti še v blok urah, in nimajo od doma privzgojenih navad glede športa. To je velika težava, saj bodo opravljali fizična dela in bodo pri štiridesetih letih z okvarjeno hrbtenico na bolniškem dopustu.«