Učenci bodo v sedmem razredu dobili še drugi tuj jezik

Otroci bodo po trenutnih načrtih, prenova vzgoje in izobraževanje sicer še ni dokončno začrtana, imeli v osnovni šoli v obveznem programu v prvem razredu prvi tuj jezik, v sedmem razredu bodo dobili še drugi tuj jezik. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) bi bilo sistemsko uvedeno v tretjem razredu, doslej je bilo namreč le poskusno na nekaterih šolah. Spremembe bodo pri izobraževanju na domu, prenavljajo učne načrte, velik poudarek bo na digitalizaciji.

Skrb, da bo šolska reforma le kozmetični popravek

Prva javna predstavitev mnenj o prenovi vzgoje in izobraževanja, ki jo je danes pripravil državnozborski odbor za izobraževanje, ni prinesla pravzaprav ničesar novega, česar minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda ne bi že napovedal, spremembe pri izobraževanju na domu pa je denimo napovedala že bivša ministrica Simona Kustec. Med napovedanimi spremembami je največ zanimanja javnosti poželo uvajanje tujih jezikov čim prej. Čeprav ima večina šol že zdaj možnost prvega tujega jezika v prvem razredu, bo ta po kurikularni prenovi in spremembi zakona o osnovni šoli obvezen. V izhodiščih za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033 je zapisano, da bi bil prvi tuji jezik angleščina ali nemščina. V sedmem, osmem in devetem razredu bi otroci imeli po novem še drugi tuj jezik, glede na izhodišča bi lahko izbirali med angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, španščino, ruščino in madžarščino.

Daljši pouk, dva tuja jezika in več gibanja

19 šol, kjer poskusno izvajajo tako imenovani razširjeni program osnovne šole, že ima prvi tuj jezik v prvem razredu in drugi tuj jezik v sedmem razredu, še 125 šol ima razširjeni program, ki omogoča tudi več gibanja. Že lani so napovedovali, da bi razširjeni program s tujimi jeziki sistemsko uvedli že v šolskem letu 2023/2024, saj se bo poskus konec avgusta iztekel. Tudi zato se mudi s spremembo zakona o osnovni šoli, ki bi to sistemsko vpeljal. Po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo leta 2024. Vendar si tudi učitelji in ravnatelji pri tem niso enotni, kot je na predstavitvi mnenj opozorila ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič: »Prosim razmišljajte vsaj o različnih načinih poučevanja drugega tujega jezika. V osnovnih šolah imamo namreč veliko učencev, ki jim je že slovenščina prvi tuji jezik, tako da jih ne obremenjevati še s tretjim.«

Preverjanje znanja

Kot je že bilo večkrat napovedano, se obetajo tudi spremembe pri NPZ. Na več šolah ga poskusno že izvajajo v tretjem razredu, zdaj bi ga uvedli sistemsko po celotni državi. NPZ iz 9. razreda bi upoštevali pri vpisu na srednje šole z omejitvijo vpisa. Kdaj se bo to zgodilo, je spet odvisno od tega, kdaj bo spremenjen zakon o osnovni šoli. Ko ga bodo spreminjali, bodo spremenili tudi določbe glede izobraževanja na domu, saj želijo spremeniti obseg preverjanja in ocenjevanja znanja učenca, ki se šola na domu.

Šolska reforma

Digitalizacija, ki jo je minister Felda že večkrat omenjal, je precej razburila. Na javni predstavitvi mnenj pa je Felda pojasnil, da gre predvsem za zgodnje opozarjanje: »Digitalizacija ni mišljena, da bomo kar vsem dali ta orodja, ampak kvečjemu obratno. Da se bomo zavedali, kje so pasti in da ne bomo kar brezglavo tega uporabljali.«

Medtem Zavod RS za šolstvo že prenavlja učne načrte. S tem se ukvarja več kot 1500 strokovnjakov. Pred kratkim je začela delati tudi skupina, ki bo pripravila nacionalni program za vzgojo in izobraževanje. Izhodišča, ki so jih pripravili na ministrstvu, imajo več kot 200 strani, v pripravo nacionalnega programa pa je vključenih 62 strokovnjakov. Tudi včeraj je predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan ponovno opozoril, da bi morali najprej pripraviti nacionalni program, šele nato začeti kurikularno prenovo in učne načrte, sicer se lahko zgodi, da od te prenove prav veliko ne bo.

Naslednja javna predstavitev mnenj bo jeseni.