Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Vedno več učencev s posebnimi potrebami, prostora zanje ni

Šole s programom z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom nimajo otrok več kam dati.
Z zavoda za šolstvo odgovarjajo, da se večje število otrok s posebnimi potrebami sklada z večjimi generacijami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Z zavoda za šolstvo odgovarjajo, da se večje število otrok s posebnimi potrebami sklada z večjimi generacijami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
6. 11. 2023 | 05:00
9:41

V nadaljevanju preberite:

Osnovne šole s prilagojenim programom po Sloveniji so vsako leto bolj polne. Ker jih vse občine nimajo, tiste v večjih središčih pokajo po šivih. Učenci so v dislociranih enotah, šole nimajo več kabinetov za učitelje, ker so vsak prostorček spremenili v učilnice. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter zavod za šolstvo odgovarjata, da šola otroka, ki ga k njim z odločbo usmeri zavod za šolstvo, ne sme zavrniti. A kam naj ga da?

Ravnatelj OŠ Helene Puhar Kranje Janez Cuderman posebej izpostavlja, da narašča število novincev. V šolskem letu 2010/11 so jih imeli sedem, predlani 12, lani 26, letos kar 37. Cuderman, ki je skoraj tri desetletja na šoli, opaža, da se je struktura učencev precej spremenila: »Delo v razredih je postalo zelo zahtevno. Sposobnosti učencev so zaradi različnih motenj (veliko jih ima v odločbah oceno, da imajo več motenj) precej nižje, kot so bile v letih, ko sem se zaposlil na šoli.« Dodaja, da so imeli do leta 2002/03 lahko za učence v višjih razredih prilagojenega programa pouk v dveh izmenah. Danes si tega ne zna predstavljati.

Z zavoda za šolstvo odgovarjajo, da se večje število otrok s posebnimi potrebami sklada z večjimi generacijami. Pritrjujejo pa opažanju Cudermana, da je med njimi več otrok z več primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami. Njihova letošnja analiza je pokazala, da jih ima med vsemi otroki v posebnem programu kar 56,9 odstotka sopojavnost različnih težav. Zavod za šolstvo med razlogi navaja poročilo OECD, v katerem piše, da je imela Slovenija leta 2015 najnižjo umrljivost dojenčkov med vsemi državami OECD: »Tudi zdravstvena stroka poroča o številnih dejavnikih (kasnejše prve nosečnosti, spremenjen način življenja, več rizičnih nosečnosti …), ki lahko vplivajo na povečanje števila otrok s posebnimi potrebami. Z vzpostavitvijo centrov za zgodnjo obravnavo se je povečala kvaliteta zgodnje diagnostike otrok, pri katerih se ugotavljajo odmiki od pričakovanega razvoja z zgodnjo prepoznavo in ustreznimi obravnavami ter vključevanjem v ustrezne programe.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine