Predlogi za funkcionalno osnovno šolo

Spoštovani dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, spodaj podpisani učitelji praktiki slovenskih osnovnih šol se na vas obračamo s predlogi – tezami, kako naprej v slovenski vzgoji in izobraževanju. Kot učitelji praktiki, ki postajamo vse bolj samo še izvajalci politične volje, ostro nasprotujemo predlaganim spremembam zakona o osnovni šoli in vas pozivamo, da pri oblikovanju dopolnitev in sprememb najprej upoštevate učitelje iz prakse.

Trinajst tez (predlogov) za funkcionalno osnovno šolo:

1. Ukinitev devetletke in prehod nazaj na osemletno osnovno šolo, otroci gredo v prvi razred ponovno s sedmimi leti, saj jih večina še ni kognitivno dovolj razvita in ne čustveno dovolj zrela, da bi zmogli usvajati zahtevana znanja in veščine.

2. Ponovna uvedba male šole v vrtcih, ki bi otrokom omogočala dovolj gibanja, osnovnega učenja skozi igro, čim več preživljanja časa v naravi BREZ ZASLONOV in razvijanja grafomotoričnih spretnosti.

3. V prvi triadi morajo učenci usvojiti temeljna znanja: tekoče branje, pisanje, računanje, gibanje, vzpostavljanje odnosa in poznavanje narave ter sobivanja. Neobvezni izbirni predmeti so za otroke dodatna obremenitev. Predmetnik prve triade naj tako obsega samo: slovenski jezik, matematiko, spoznavanje okolja, šport, glasbo in likovno umetnost. Napredovanje otrok iz prvega v drugi oziroma tretji razred mora temeljiti izključno na podlagi strokovne ocene pedagogov.

Pogoj za nastop funkcije ministra za vzgojo in izobraževanje naj bo, da pred tem vsaj deset let poučuje v osnovni šoli ali srednji šoli. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

4. Uvedba obveznega drugega tujega jezika je nepremišljena, saj se razlike poglabljajo in stopnjujejo že v prvih petih letih šolanja. To je nepotreben stres in dodatna obremenitev ob vstopu otroka v osnovnošolsko izobraževanje. S tega vidika bi bilo bolje, da se prvi tuji jezik kot obvezni učni predmet uvede v drugi triadi.

5. Povečevanje stisk (anksioznost, depresija, samomorilne misli, samopoškodbe, agresivnost ipd.) povzroča tudi preobsežen predmetnik v tretji triadi osnovne šole. Številčno ocenjevanje obveznih izbirnih predmetov prav tako prinaša dodaten in nepotreben stres. Nujne bi bile analize in raziskave psihofizičnega stanja otrok v tretji triadi in potrebna strokovna presoja o smiselnosti obveznih izbirnih predmetov, ki so v praksi le sami sebi namen.

6. Ukinitev nacionalnih preverjanj znanja (NPZ).

7. Uvedba sprejemnih izpitov v srednje šole, s katerimi se preverjajo znanja in veščine, ki so potrebni za nadaljevanje izobraževanja. S tem bi bilo konec »inflacije« in pritiska ob zaključevanju ocen v tretji triadi osnovne šole.

Danes zadnjič v osnovnošolske klopi 21.571 devetošolcev

8. Sedanji način inkluzije in integracije otrok s posebnimi potrebami je nestrokoven, saj v praksi pomeni izzive, ki zahtevajo specialna znanja ter presegajo zahtevane kompetence osnovnošolskega učitelja. Če odločevalci resnično želijo dobro in kakovostno inkluzijo, bi morali za vsakega učenca s PP zagotoviti prisotnega strokovnjaka za vsako uro pouka, ki se z njim ukvarja in je za to usposobljen. V nasprotnem primeru s tako imenovanimi prilagoditvami, ki jih izvaja nekompetenten kader, povzročamo tem otrokom več škode kot koristi. Inkluzija da, toda premišljena in ne za vsako ceno.

9. Šolanje na domu (ŠND) se uredi v dogovoru njegovih izvajalcev z MIZŠ.

10. Vključevanje otrok tujcev v osnovno šolo mora biti nujno natančneje opredeljeno in premišljeno. Otrok s statusom tujca v Sloveniji se lahko integrira in vpiše v osnovno šolo pod enakimi pogoji kot doslej, če prihaja z območja jezikovno sorodnih držav (kot so, recimo, nekdanje republike Jugoslavije). Če pa učenec prihaja iz jezikovno nesorodne države, mu je najprej treba omogočiti obvezni intenzivni enoletni jezikovni tečaj slovenskega jezika. Po tem obdobju sledi preverjanje aktivnega razumevanja jezika in njegove rabe.

11. Glede na aktualno dogajanje, povezano z naraščanjem nasilja pri nas in v naši neposredni bližini, bi vsaka šola morala imeti v svetovalni službi zaposlenega kliničnega psihologa in psihoterapevta kot nujno posledico psihofizičnega stanja naše mladine in celotne družbe. V luči medvrstniškega nasilja, ki se med mladimi dogaja tudi na družbenih omrežjih, bi bila smiselna prepoved pametnih telefonov v šolah. Prav tako bi bilo smiselno razmisliti o ponovni uvedbi vedenja kot kazalnika sposobnosti vključevanja posameznika v skupnost. Če učenec ne zmore sobivati v skupini s sovrstniki, je treba poiskati alternativne rešitve, saj so v nasprotnem primeru kršene pravice drugih otrok.

Nujni bi bili sprememba in dopolnitev zakona, ki bi šolam omogočal večjo avtonomijo in suverenost, da bi ob utemeljenem sumu grožnje, ko so zaradi posameznika ogrožena življenja otrok in delavcev, takšnega otroka lahko začasno ali permanentno suspendirali iz VIZ zavoda, v katerega je vključen. Dosedanja praksa čakanja na ukrepanje CSD-jev je nevzdržna.

12. Uvedba psihotestov in supervizije po vzoru Finske ob vpisu posameznikov na univerzitetne študijske programe, ki izobražujejo bodoči pedagoški kader. Ta bi bila potrebna tudi za učitelje, ki že poučujemo v VIZ zavodih.

Pogoj za nastop funkcije ministra za vzgojo in izobraževanje naj bo, da pred tem vsaj deset let poučuje v osnovni šoli ali srednji šoli.

13. Da bi šolam in strokovnim delavcem povrnili avtonomijo, bi se morale ukiniti anonimne prijave na šolski inšpektorat. Vsaka prijava mora biti argumentirana, učitelj pa seznanjen s konkretno očitano situacijo, da lahko strokovno in tehtno zagovarja svoje ravnanje ali pa ga popravi. Anonimne prijave tega ne omogočajo.

***

Adina Deučman, prof. angleščine in geografije

Bojana Pustinek, prof. zgodovine in sociologije

Simona Deučman, predmetna učiteljica slovenščine in DM

Majda Rižnar, mag. pedagoških znanosti, prof. razrednega pouka (upokojena)

Anita Mihalič, prof. nemškega jezika

Helena Vergan, prof. angleščine

Gordana Crnarić, predmetna učiteljica zgodovine (prof.) in italijanščine

Bojana Mihocek Peklar, prof. matematike in fizike, šolska mediatorka

Andraž Stevanovski, mag. prof. slovenščine in dipl. južnoslavist

Mojca Jesenko Razinger, pomočnica vzgojiteljice

dr. Karmen Pevc, učiteljica DSP

Petra Bremec, učiteljica strokovnih predmetov

mag. Ljiljana Radosavljević, prof. matematike in slovenščine

Polonca Krobat, dipl. vzg., mag. mz.

Anita Knez, dipl. ing. tekstila

Karine Gišjan Roškar, profesorica klavirja

Jasmina Mazej, prof. slovenščine in sociologije

Barbara Zupan, mag. prof. razrednega pouka

Metka Sevšek, diplomirana pedagoginja/andragoginja in profesorica umetnostne zgodovine

Alenka Koštomaj Čede, prof. RP

Urša Pečar, pomočnica vzgojiteljice

Gaja Črnac, prof. biologije in gospodinjstva

Lucija Gračner, prof. izobraževalne matematike in sociologije

Ena Bissachi, mag. prof. razrednega pouka z angleščino

Katarina Hojski, univerzitetno diplomirana prevajalka in tolmačka za nemški jezik ter profesorica angleškega jezika s književnostjo

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.