Rezultati preizkusov NPZ, ki ne povedo skoraj ničesar

Šestošolci in devetošolci so na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) med predmeti, ki jih pišejo vsi, najslabše opravili z matematiko, slovenščina je bila letos v primerjavi z lanskimi dosežki boljša. A na Državnem izpitnem centru (RIC) opozarjajo, da rezultatov med predmeti in po letih ne moremo primerjati, namen NPZ pa je informacija o znanju. Nekateri učenci NPZ ne jemljejo resno, kar bi se lahko spremenilo, če bo štel za vpis v srednjo šolo.

Šestošolci so letos pri slovenščini v povprečju dosegli 50,5 odstotka točk, pri matematiki 48,9 odstotka in pri angleščini (498 učencev je pisalo nemščino) 68,7 odstotka točk. Devetošolci so pri slovenščini dosegli v povprečju 59,9 odstotka, pri matematiki pa 44,4 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen, letos so opravljali NPZ iz domovinske in državljanske kulture in etike, fizike, glasbene umetnosti in tujega jezika. Najslabše so se izkazali pri fiziki: v povprečju so dosegli zgolj 33,4 odstotka točk, najbolje pa pri glasbeni umetnosti, kjer so zbrali v povprečju 68,5 odstotka točk.

Infografika Delo

Zakaj so lani devetošolci pri matematiki zbrali v povprečju 57,7 odstotka točk, letos pa le 44,4? Pri slovenščini lani zgolj 49,1 odstotka, letos pa 59,9 odstotka? Kaj je narobe pri fiziki in kaj je dobrega pri glasbeni umetnosti? Kaj je drugače pri angleščini, da jo vsako leto pišejo precej dobro?

Primerjav ne more biti

Vsa ta vprašanja so, čeprav se postavljajo sama od sebe, glede na odgovor RIC nesmiselna: »Preizkusi NPZ po posameznih letih pri istem predmetu ali med predmeti niso neposredno primerljivi, prav tako tudi ne dosežene odstotne točke.« Podobno odgovarjajo z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kjer pravijo, da je temeljni namen NPZ »preverjanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, in na tej podlagi ustrezno načrtovanje nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela. Zasnova NPZ ne omogoča neposrednih primerjav povprečnih dosežkov v odstotnih točkah med predmeti, saj težavnosti preizkusov med posameznimi predmeti niso umerjene.«

Tako usodne ocene v zadnjem triletju osnovne šole so norost

Dodali so, da so pričakovani dosežki ne sto odstotkov točk, ampak približno 50: »V tem se zasnova preizkusov NPZ pomembno razlikuje od običajne zasnove šolskih preizkusov znanja.« Predmetne komisije pa še pripravljajo podrobnejše analize in ocene, katere vsebine učnega načrta učenci obvladajo bolje in katere slabše, ter priporočila na nacionalni ravni, so še zapisali na ministrstvu: »Pomembno pa je, da so na ravni posameznih šol dosežki NPZ uporabljeni kot ena od podlag v samoevalvacijskem procesu, saj le posamezne šole lahko v interpretacije ugotovljenih dosežkov vključijo relevantne dejavnike, ki vplivajo na dosežke učencev na šoli.«

Previdno

Tudi ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič opozarja: »NPZ se zlorablja za primerjavo med predmeti in po posameznih letih. Podatki med predmeti res niso primerljivi, komisije so različne. Tudi cilji, ki jih preverjajo, so različni pri glasbeni umetnosti in angleščini. Vseeno pa dobri rezultati pri angleščini niso presenetljivi, saj se učenci po hodnikih vse več pogovarjajo v angleščini in ne več v slovenščini!« Dodala je, da je NPZ predvsem dobra informacija učencem, učiteljem, staršem in šoli: »Zlasti je to imenitna informacija za šole, pogledamo lahko tudi, kaj se dogaja znotraj šole pri posameznih učiteljih.«

Zadeva je ušla z vajeti, za nekatere šole že nekaj štiric preveč

NPZ sicer že več let mnogim povzroča sive lase. Pišejo jih takoj po prvomajskih počitnicah, ko se za učence začne finale pridobivanja zadnjih ocen. Čeprav rezultatov naj ne bi pretvarjali v ocene, ker to ni primerljivo, jih nekateri celo vpisujejo v redovalnico. NPZ je obvezen, a letos je, denimo, v povprečju pri posameznem predmetu manjkalo okoli 1500 učencev. Na RIC pojasnjujejo, da NPZ v 9. razredu pri nobenem predmetu ni opravljalo 2,5 odstotka učencev, v 6. razredu pa 2,3 odstotka, kar je primerljivo s številom učencev, ki tudi sicer manjkajo pri pouku med šolskim letom. Vendar nihče ne preverja, kdo so učenci, ki so manjkali. Ali so manjkali tisti, ki jim gre sicer dobro, ali tisti, ki morda ne bi dosegli niti enega odstotka? Tudi takih je namreč kar nekaj, letos največ pri slovenščini v šestem razredu.

Napoved, da bo NPZ nekaj štel, že razburja

Številni ravnatelji so že večkrat povedali, da učenci NPZ, ker se ne šteje nikamor, ne jemljejo resno. Kot smo že poročali, ministrstvo načrtuje spremembe, da bi se NPZ upošteval kot merilo za vpis v srednjo šolo ob omejitvi vpisa. Tudi Miheličeva želi, da NPZ dobi veljavo, a opozarja: »Čeprav sem bila precej naklonjena, da bi se upošteval pri vpisu v srednjo šolo, sem prav zaradi teh nezmožnosti primerjav zelo v dvomih. Če ne moremo primerjati dosežkov enega in drugega leta, bo za nekoga, ki se bo po prvem letniku prepisoval na drugo šolo, to lahko zelo nepravično.«

Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije so opozorili, da NPZ v osnovi ni bil temu namenjen, zato vsebinsko ni ustrezen kot merilo za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa.