V nadaljevanju preberite:

Verjetnost, da bo dijak iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom končal gimnazijo, je 76-odstotna. Verjetnost, da bo to uspelo dijaku iz družine z najnižjim socialno-ekonomskim statusom, je zgolj osemodstotna. Na to vztrajno opozarjajo v Državnem izpitnem centru (RIC). Direktor Darko Zupanc poudarja, da imajo otroci iz privilegiranih družin več možnosti, za deprivilegirane pa sta uspešnost in ambicioznost pri šolanju edina možnost.

Darko Zupanc poudarja, da povezanost med dosežki učencev v šoli s SES ni slovenska posebnost, nizki dosežki za deprivilegirane pa niso neizogibni: »Deset odstotkov najbolj prikrajšanih 15-letnikov v Šanghaju ima boljše rezultate pri matematiki kot deset odstotkov najbolj privilegiranih učencev v ZDA, deset odstotkov najbolj prikrajšanih v Estoniji in Vietnamu pa dosega enako povprečje, kot je v OECD.«

Zupanc poudarja, da je edina rešitev za deprivilegirane prav izobrazba. Predsednica Sekcije za vzgojo v skupnosti pri Socialni zbornici Slovenije Ajda Erjavec pri tem opozarja: »V šolah moramo poskrbeti, da vsakega učenca oziroma dijaka zares spoznamo in spremljamo njegovo delo. Samo tako lahko ustrezno spodbujamo učni proces. Glede tega dilem v stroki ni, težava je v pomanjkanju politične volje, ki bi temu namenila ustrezna sredstva oziroma strokovne delavce in njihov čas. Kjer resursov ni dovolj, pogosto izpadejo tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč.«