32 otrok, ki so se želeli vpisati v srednjo šolo, še vedno doma

Vsako leto večja generacija devetošolcev pomeni tudi velikanski pritisk na srednje šole, zlasti ljubljanske. Te so polne do zadnjega kotička, v Ljubljani je po zadnjih podatkih sedem prostih mest le še na Konservatoriju za glasbo in balet, kamor pač ne more vsakdo. Mladostnikov, ki 1. septembra niso šli v nobeno srednjo šolo, ker se jim ni uspelo vpisati nikamor, je 32.

Infografika Delo

Velika večina devetošolcev, v minulem šolskem letu jih je bilo 21.571, se je vpisala v srednješolske programe. Po drugem krogu izbirnega postopka konec junija jih je pred vrati srednjih šol ostalo 197. Ti so imeli do konca avgusta čas, da so se vpisali na srednjo šolo, kjer so še bila prosta mesta. Ta pa so predvsem v Ljubljani kopnela iz ure v uro. Po Sloveniji je še 1754 prostih mest v srednjih šolah, a v osrednji Sloveniji teh mest ni oziroma jih je bilo včeraj le še 25. Od tega sedem na Konservatoriju za glasbo in balet, deset v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, kamor mladostnike vključijo na podlagi odločbe o usmeritvi, osem prostih mest pa je še na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.

Vsi se ne morejo voziti

»Otrok je imel popravni izpit 4. julija, ko je bil drugi krog izbirnega postopka že končan. Izpit je opravil, ampak prostih mest v srednjih šolah ni ostalo skoraj nič. Poklicala sem 27 različnih šol! Kot mama sem globoko razočarana. Ti otroci so dve leti med epidemijo sedeli doma, zdaj pa sploh nimajo nobenih možnosti. Sin je zelo uspešen športnik, državni in šolski prvak, trenira v Ljubljani. Ne more se voziti v Kranj ali Ivančno Gorico,« razlaga mati nekdanjega devetošolca. Pravi, da zdaj iščejo možnosti, da bi se vpisal izredno v katero od srednjih šol: »To je vse treba plačati, ponekod je omejitev 16 let, naši otroci pa so šele dopolnili 15 let. Tudi sin je v stiski. Nerodno mu je, da so vsi šli v šolo, on pa je ostal doma.«

V drugem krogu brez srednje šole ostalo 197 otrok

Podobno razlaga tudi oče fanta, prav tako uspešnega športnika: »Po uspešno opravljenem popravnem izpitu se je prijavil v drugem krogu, ampak takrat so srednje šole zahtevale še več točk in se nu uvrstil nikamor. Potem pa ni dobil nobenega prostega mesta, ker ga v Ljubljani ni! Razlagajo nam, naj se vozi drugam. Moj otrok ni sposoben iti drugam, potrebuje starševsko roko. Če bi šel drugam, bi vsekakor moral nehati trenirati. Za otroke, ki v šoli niso najboljši, hkrati pa blestijo v športu, je najslabše, če bi jim vzeli šport.«

Ministrstvo: Mest je dovolj

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poudarja, da vedno razpišejo več tisoč prostih mest več, kot je kandidatov vpisne generacije. Za to šolsko leto je bilo prostih mest najprej 25.560, pozneje okoli 26.000, ker ni bilo toliko ponavljavcev, srednjim šolam pa so odobrili nadnormativne oddelke. Tudi na ministrstvu opažajo, da se veliko kandidatov iz manjših krajev odloča za srednjo šolo v večjih središčih, predvsem to velja za »osrednjeslovensko in savinjsko regijo (samo mesto Celje), pa tudi morda za podravsko regijo«. Dodali so, da so bile v preteklosti že pobude, da bi imeli prednost kandidati, ki imajo stalno prebivališče v kraju, kjer je želena srednja šola, a da bi bilo to diskriminatorno: »Vsi devetošolci namreč v svojem kraju nimajo na izbiro vpisa v vse izobraževalne programe, čeprav je mreža razmeščenih izobraževalnih programov po državi zelo razvejena. Izbira programa in srednje šole je namreč svobodna izbira posameznika, srednja šola pa ni obvezna.«

Zadeva je ušla z vajeti, za nekatere šole že nekaj štiric preveč

Pred vrati srednjih šol je ostalo več otrok, ki so imeli popravni izpit. Ministrstvo, ki določi šolski koledar, je v minulem šolskem letu določilo popravne izpite za devetošolce od 16. junija do 29. junija, kar pomeni, da če so imeli popravne izpite ob koncu tega obdobja, so že izpadli iz drugega kroga izbirnega postopka. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ima popravne izpite zanemarljivo malo število učencev in da z izvedbo vpisa ne morejo čakati do konca popravnih izpitov, saj bi se vpisni postopek končal šele okoli 20. julija. Zapisali so še, da se po sedanjih podatkih »iz vpisne aplikacije in centralne evidence do zdaj ni vpisalo še 32 kandidatov z območja cele Slovenije. Ti kandidati imajo še vedno možnost, da se vpišejo na šole in programe, kjer so še prosta mesta.« Priznali so, da jih v osrednjeslovenski regiji ni, a so dodali, da se veliko lahko spremeni v prihodnjih dveh tednih. Dijaki se namreč v tem času še precej prepisujejo med programi.

Nujne spremembe

Da je gneča v ljubljanskih srednjih šolah velika, pojasnjuje tudi predsednica društva srednješolskih ravnateljev in direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar: »Ključni problem je, da se v ljubljanske srednje šole najmanj investira. Prostora za kakšne prizidke pa ni. Vsekakor pa je treba otroke, ki niso nikamor vpisani, rešiti. Ministrstvo bi moralo nagovoriti šole in prepričana sem, da bi kolegi našli prostor v nadnormativnih oddelkih. Pri nas na lesarski bi še lahko našli prostor. Najslabše je, da so zunaj in da niso z vrstniki.«

Tako usodne ocene v zadnjem triletju osnovne šole so norost

Da je treba sistem vpisa v srednje šole spremeniti, osnovnošolski ravnatelji opozarjajo že več let. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek pravi, da zgolj ocene v sedmem, osmem in devetem razredu ne smejo biti merilo: »Tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ), morda tudi sprejemni izpiti šol, ki lahko vsebujejo tudi drugačna merila – kakšnega učenca/dijaka hočejo.« Ministrstvo je že napovedalo spremembo zakonodaje, da bi kot eno od meril za vpis v srednjo šolo upoštevali tudi NPZ. To naj bi se zgodilo v šolskem letu 2024/2025.