Ravnatelji opozarjajo, da šole delu s priseljenci niso več kos

Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo razpravo o aktualnih izzivih pri vodenju in organizaciji dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ena večjih težav je delo s priseljenci, na posameznih šolah je takih 38 odstotkov učencev. Ravnatelji so predlagali nekatere rešitve, med drugim dve uri slovenščine na dan za priseljence, ki so tu prvo leto.

Ravnateljica OŠ Jakoba Aljaža v Kranju Lucija Rakovec je dejala, da ravnatelji ugotavljajo, da poimenovanje priseljenec sploh ni ustrezno: »Mnogi so namreč rojeni tu, pa ne znajo slovensko, tudi če so obiskovali vrtec.« Dodala je, da trenutni način dela z učenci priseljenci ni ustrezen, saj so njihove možnosti zaradi neznanja jezika precej manjše, kar dejansko vodi v diskriminacijo.

Nejasnosti glede učencev priseljencev

Število priseljencev se vsako leto zvišuje. Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje so razlike med šolami precejšnje. Po zadnjih podatkih je v državi 34 osnovnih šol, kjer nimajo nobenega priseljenca, na eni od šol pa je 38,64 odstotka učencev priseljencev. »Delež je v nekaterih šolah res velik, govorimo že o šolah za priseljence. Ponekod so v šolah, tudi na Gorenjskem, v razredu le še trije ali štirje učenci, kjer doma govorijo slovensko. Ti učenci se tudi redko udeležujejo dni dejavnosti in šol v naravi,« je povedala Rakovčeva.

Rešitve

Ravnatelji predlagajo, da bi učence razdelili na priseljence, ki so tu prvo, drugo in tretje leto. Za tiste, ki so tu prvo leto, bi bilo treba omogočiti dve uri slovenščine na dan, hkrati pa razširiti nabor, kdo jih lahko uči slovenščino, treba je zaposliti več učiteljev slovenščine, sistemizirati koordinatorja za delo s priseljenci, predlagajo pa tudi znižanje normativa, kadar so v oddelku priseljenci. »Šole enostavno ne zmoremo več. Vedno bolj ugotavljamo, da za te izzive niso imune nobene šole,« je sklenila Rakovčeva.

Priseljence bi postopno vključevali v pouk

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je po razpravi dejala, da je treba pri sistemskih rešitvah upoštevati razlike med šolami glede števila priseljencev: »Odzivati se moramo na ene in druge. To je v neki meri vneseno v novelo zakona o osnovni šoli, in kot slišimo, bomo morali proces nadaljevati. Trenutno so torej sprejete spremembe, da se učence priseljence postopno vključuje v pouk, izdelani so učni načrti za učenje slovenščine kot drugega tujega jezika, smernice zavod za šolstvo ponovno posodablja. Kdo lahko priseljence uči slovenščino, pa je prav tako razmislek, ki ga bo treba opraviti.«

Priseljenci, ki so tu prvo leto, bi imeli dve uri slovenščine na dan. FOTO: Leon Vidic

Posebne potrebe

Tudi otrok s posebnimi potrebami je v šolah vedno več, je povedala ravnateljica OŠ Rada Robiča v Limbušu Mojca Kirbiš: »Kriteriji usmerjanja so jasni, ampak komisije se odločajo zelo različno.« Poudarila je, da se prav pri teh otrocih najbolj občuti pomanjkanje kadra. Če ima otrok govorno-jezikovno motnjo, mu lahko pomaga logoped, teh pa ni, je dejala. Dodala je, da je podobno z učno pomočjo, dokvalifikacije, potrebne za delo z otroki s posebnimi potrebami, učitelji nimajo: »Učna pomoč je velikokrat obravnavana kar kot inštrukcije, kar seveda ni.«

Ko bodo odločbo, ki bi jo krvavo potrebovali, dobili, bo šolskega leta konec

Ravnatelji predlagajo, da bi pristojni večkrat preverjali, kakšno pomoč otrok potrebuje, hkrati predlagajo, da med urami dodatne strokovne pomoči ne bi bilo več ure svetovalne pomoči. »Nujna je sprememba zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,« je dejala Kirbiševa. Zupančičeva je na včerajšnjem posvetu lahko povedala le, da je novi zakon v pripravi.

Kadri

Pri vsaki temi so ravnatelji prišli do vprašanja, kdo bo vse predlagano sploh izvajal, saj je kadrovska stiska prevelika. »Poznamo vse ukrepe ministrstva, ampak ne zadostujejo,« je bil jasen ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič. Predlagajo polno financiranje študijskih pomoči za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev, ponovno financiranje dela študentov, Božič pa je še vprašal, kako učinkoviti so ukrepi za popularizacijo poklica: »Kaj bomo naredili, ko ne bomo imeli nikogar, ki bi delal v obveznem programu?«

Primanjkuje okoli 5000 vzgojiteljev in učiteljev

Zupančičeva je odgovorila, da je v pripravi projekt promocije učiteljskega poklica, in dodala, da učiteljev v sistemu primanjkuje, ker so iz njega odšli. V razpravi je dejala, da če ne bo učitelja za obvezni program, bodo morali angažirati tudi tiste iz razširjenega programa. Dodala je, da bo kriza še do leta 2027, potem se bo situacija umirila zaradi manjših generacij, čeprav je pa več otrok s posebnimi potrebami. Poudarila je, da je spodbudno, da je odziv za študijske pomoči velik: »To je upanje za vse, mogoče tudi razmislek, da se ta del pomoči še razširi.«