Nejasnosti glede učencev priseljencev

Prejšnji teden sprejeta novela zakona o osnovni šoli prinaša tudi drugačen način dela z učenci priseljenci. Po novem se bodo v pouk vključevali postopoma na podlagi smernic strokovnega sveta. Ravnatelji dvomijo, da bodo kriteriji znani do 1. septembra, na nedorečenosti pa sta opozorili tudi zakonodajno-pravna služba in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

Število učencev, katerih materni jezik ni slovenščina, iz leta v leto narašča, novembra jih je bilo v slovenskih šolah 17.985. Konec lanskega leta je NSi predlagala spremembo zakona o osnovni šoli, s katero bi v šole uvedli obvezne pripravljalnice za otroke priseljence, kjer bi se intenzivno učili slovenščine. Njihov predlog ni prišel daleč, vlada pa je v svoji noveli zakona prav tako predlagala drugačen način dela s priseljenci.

Priseljence bi postopno vključevali v pouk

Kot določa prejšnji teden sprejeta novela zakona o osnovni šoli, se bodo učenci priseljenci k pouku obveznih predmetov vključevali »postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«

V obrazložitvi tega člena je bilo zapisano, da gre za prenovljeni koncept, učenci priseljenci pa bi bili sprva vključeni »v pouk predmetov, ki so v manjši meri vezani na komunikacijo le v učnem jeziku (npr. šport, likovna umetnost, tehnika in tehnologija)«.

Nejasnosti

Zakonodajno-pravna služba je že pred drugo obravnavo opozorila, da so rešitve v zakonu »vsebinsko prazne. Tako na zakonski ravni ni določeno, kaj pravzaprav pomeni postopno vključevanje učencev priseljencev k pouku obveznih predmetov.« Dodali so, da se postavlja vprašanje, »kdo odloča o postopni vključitvi teh učencev k pouku in kdo določi predmete, h katerim bodo vključeni, ter kako se preverja raven znanja slovenščine za ta namen«.

Kljub dvomom NPZ obvezen za vse tudi v 3. razredu

Čeprav so kasneje v zakon dodali, da se bodo otroci vključevali na podlagi smernic strokovnega sveta, to ravnateljev ne pomirja. Kot pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, je zakon prinesel nekaj drugega, kot so pričakovali: »V šolah smo opozarjali na nujno vključitev otrok priseljencev v predhodno učenje slovenskega jezika, da ob vključitvi v šole ne bi bili segregirani, da se ne bi počutili tako tuje in odveč kot zdaj, ko sedijo pri pouku in ničesar ne razumejo. Zdaj je zakon prinesel možnost postopnega vključevanja, za katero ne bomo imeli konkretnih rešitev. Že danes vem, da do 1. septembra v šolah ne bomo imeli razdelanih kriterijev: pri katerih predmetih se vključijo, pri katerih ne, kako bo zdaj potekal pouk slovenščine za tujce, kdo bo poučeval, kdo bo usposobil kadre, kako bo financirano izobraževanje. In ponovno: naj že enkrat nekdo pove, kako logistično izvajati začetne ure slovenščine med rednim poukom, predvsem pa, kakšen končni rezultat pričakuje.«

Pomisleki

Proti pripravljalnicam so se že ob predlogu NSi oglasili v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, ki so tudi ob vladni noveli zakona opozorili: »Čeprav se je resorno ministrstvo do predloga ustanavljanja pripravljalnic opredelilo negativno, trenutni predlog zakona vključuje rešitev, ki bi potencialno takšni pripravljalnici lahko odprla vrata, saj ne pojasnjuje, kje in kako naj bi učenci, ki jezika še ne obvladajo dovolj, bili deležni izobraževanja.«

Pripravljalnica za učence priseljence ali pouk

Ključni problem je ohlapnost, je poudaril tudi Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete: »Težava te dikcije je, da je vsebinsko tako odprta, da se jo preprosto lahko interpretira na zelo različne načine. Tu bi sledil zakonodajno-pravni službi in bi že na ravni zakona to materijo bolj natančno uredil. Jasno bi bilo treba povedati, kako bo potekalo postopno vključevanje, kako bo poskrbljeno tudi za materni jezik teh otrok, če so sploh možnosti za to. Tu je kup odprtih vprašanj, predvsem pa, kako bo to financirano. Vedno se igramo z nekimi rešitvami, ne da bi pri tem predvideli finančne učinke. Za vse to je treba najti finančna sredstva in kadrovske resurse, da ne bi potem tega člena brali tako, kot bi bilo najceneje.«