Trgovinska vojna: na obzorju se vidi priložnost tudi za Slovenijo

Združene države Amerike so sprožile najobsežnejši val protekcionističnih ukrepov v zadnjih desetletjih, s čimer so naznanile potencialni konec starega reda v svetovni trgovini. Uvedba splošne desetodstotne carine na ves uvoz blaga ter dodatnih dajatev za izdelke iz več kot šestdesetih držav ni zgolj nekaj začasnega, temveč nova realnost, opozarjajo analitiki svetovalne družbe Boston Consulting Group (BCG). Vendar pa te korenite spremembe, ki prinašajo negotovost, hkrati odpirajo vrata novim strateškim priložnostim – tudi za prodorna slovenska podjetja.

Nova ameriška carinska politika pomeni dramatičen odmik od načel proste trgovine, ki so prevladovala zadnja desetletja. Kot v svojem poročilu izpostavlja Boston Consulting Group, ZDA »odstopajo od načela 'največjih ugodnosti', ki je temeljni steber Svetovne trgovinske organizacije«. To po mnenju analitikov odpira pot obdobju dolgotrajnih dvostranskih pogajanj in trgovinskih dogovorov, kjer bodo poleg gospodarskih dejavnikov pomembno vlogo igrali tudi politični in varnostni interesi, kot so upravljanje migracij, izdatki za obrambo in nadzor meja.

Svetovno gospodarstvo tako vstopa v obdobje, ko podjetja ne morejo več načrtovati zgolj na podlagi stroškovne učinkovitosti in enostavnega dostopa do trgov. V ospredje odločanja vse bolj stopajo vprašanja odpornosti dobavnih verig, zagotavljanja suverenosti in krepitve strateške avtonomije. Podjetja, ki želijo dolgoročno uspevati, bodo primorana korenito premisliti svoje globalne strategije, vključno z lokacijo proizvodnje in prisotnostjo na ključnih trgih. Med temi Združene države Amerike kljub protekcionističnim ukrepom ostajajo največje in najvplivnejše svetovno gospodarstvo.

Carine: Izziv, ki postane priložnost?

Z napovedanimi skupnimi carinskimi stopnjami, ki lahko za kitajske izdelke dosežejo tudi do 74 odstotkov, ZDA močno omejujejo dostop iz Azije, vendar pa ukrepi prizadenejo tudi številne evropske države in industrije. Izjeme pri carinjenju veljajo le za ozek nabor izdelkov, ki so za ZDA strateškega pomena – med njimi so farmacevtski izdelki, polprevodniki ter nekatere ključne kovine, minerali in energetski viri.

Svetovno gospodarstvo tako vstopa v obdobje, ko podjetja ne morejo več načrtovati zgolj na podlagi stroškovne učinkovitosti in enostavnega dostopa do trgov. FOTO: Peter Parks/AFP

Za večino drugih sektorjev, od avtomobilske industrije in elektronike do strojev in tekstila, se bo strošek vstopa na donosni ameriški trg znatno povečal. A prav v tej oviri Boston Consulting Group vidi spodbudo za strateški premik: »Najzanesljivejša pot za dolgoročno zaščito dostopa do ameriškega trga je neposredna prisotnost v ZDA – bodisi s prevzemi, lastniškimi deleži ali skupnimi vlaganji z ameriškimi partnerji.«

Neposredna naložba v ZDA namreč ne pomeni le potencialnega izogiba carinam. Podjetjem omogoča tudi globlji vpogled v dinamiko lokalnega trga, lažje prilagajanje regulatornim zahtevam, tesnejši stik s kupci, hitrejši razvoj inovacij ter posledično večje zaupanje tako potrošnikov kot oblasti.

Slovenska podjetja imajo potencial za rast v ZDA

»Čeprav Slovenija velja za majhno državo, ima številna podjetja, ki so globalno usmerjena, inovativna in tehnološko napredna,« poudarja Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group. Po njenih besedah imajo prav ta podjetja zdaj edinstveno priložnost, da okrepijo svojo konkurenčnost z neposrednim vstopom ali širitvijo na ameriškem trgu. »Nakupi deležev v ameriških podjetjih ali strateške povezave lahko slovenskemu gospodarstvu zagotovijo večjo stabilnost, razširijo tržni doseg in zmanjšajo ranljivost na globalne pretrese,« še dodaja Seier Larsenova.

Slovensko gospodarstvo se je že v preteklosti izkazalo kot izjemno prilagodljivo in izvozno naravnano. Ključni sektorji, kot so avtomobilska dobaviteljska industrija, farmacija, informacijsko-komunikacijske tehnologije in napredno strojništvo imajo znanje in potencial, da s strateškimi naložbami v ZDA okrepijo svojo vlogo v preoblikovanih globalnih dobavnih verigah prihodnosti.

Evropa in svet iščeta nove poti

Evropska unija se na novo trgovinsko realnost odziva večplastno. Poleg preučevanja možnosti za uvedbo povračilnih carin Unija pospešeno išče in krepi alternativna zavezništva. Kot poroča agencija Reuters, Bruselj v luči ameriških ukrepov vidi »ogromno priložnost« v dolgo pričakovanem trgovinskem sporazumu z državami Mercosurja (Brazilija, Argentina, Urugvaj, Paragvaj).

Evropska unija se na novo trgovinsko realnost odziva večplastno. FOTO: Yves Herman/Reuters

Tudi druge svetovne regije ne mirujejo. Po poročanju medijev naj bi ključne azijske sile – Južna Koreja, Japonska in Kitajska – pripravljale skupni odziv na ameriške carine, medtem ko naj bi sosedi ZDA, Mehika in Kanada že krepili medsebojne trgovinske povezave, neodvisne od ameriške politike. V tem spreminjajočem se globalnem kontekstu postaja za Evropo ključno, da aktivno sklepa nova partnerstva in hkrati utrjuje svojo prisotnost na strateških trgih, kjer lahko še vedno sooblikuje pravila igre.

Čas za pogumne strateške odločitve

Čeprav gospodarska prihodnost prinaša več negotovosti kot morda kadarkoli prej, ostaja eno dejstvo jasno: pasivnost in čakanje nista več vzdržni strategiji. Podjetja – tako velika kot majhna – ki bodo znala hitro prepoznati premike na globalnem trgu in jih izkoristiti kot strateško prednost, bodo dolgoročni zmagovalci te nove dobe. Carine, ki na prvi pogled delujejo kot ovira, lahko tako postanejo katalizator za inovativne rešitve in iskanje novih poti do rasti.

Za slovensko gospodarstvo je zdaj morda idealen trenutek, da pogumno pogleda čez Atlantik in poišče partnerstva, ki bodo omogočila trajno prisotnost in uspeh v preoblikovanem globalnem gospodarskem okolju, so mnenja pri Boston Consulting Group. Ameriški trg se namreč ne zapira povsem – le odpira se na drugačen način, ki zahteva bolj premišljene in strateške pristope.