Kljub dvomom NPZ obvezen za vse tudi v 3. razredu

Novela zakona o osnovni šoli, ki so jo ta teden sprejeli na izredni seji v državnem zboru, med drugim prinaša obvezni tuji jezik v prvi razred, obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v 3. razredu, v 9. razredu pa bo NPZ lahko eno od meril za vpis v srednjo šolo. Ravnatelji so z novelo večinoma zadovoljni, v zasebnih šolah, ki poučujejo po posebnih pedagoških načelih, pa so zaradi NPZ ogorčeni.

S sprejetjem zakona se je zelo mudilo, veljati bo namreč začel že 1. septembra letos, za tiste, ki se izobražujejo na domu, pa že 1. julija. Prav pri otrocih, ki se izobražujejo na domu, zakon prinaša večje zaostritve. Po novem, že prihodnje leto, bodo morali opravljati izpite iz vseh obveznih predmetov, starši pa bodo morali svojo namero, da bodo otroka izobraževali na domu, šoli sporočiti do 16. avgusta.

Največ razburjenja pa je povzročila uvedba obveznega NPZ v 3. razredu, čeprav ga poskusno že zdaj izvaja več kot polovica šol. Nekdanji direktor direktorata za vrtce in osnovne šole, sicer pa dolgoletni ravnatelj Anton Baloh je tako dejal, da novela zakona ne prinaša ničesar bistveno novega: »Poskusa ne moremo izvajati toliko let, zato je bilo to treba zapisati v zakon. Je pa NPZ v 3. razredu dobra in pomembna evalvacija, poleg tega je ta NPZ drugače izveden kot v 6. in 9. razredu. Je veliko bolj odprt, prijeten in prilagojen otrokom te starosti. Mi ga izvajamo, odkar se je bilo možno prijaviti nanj.«

NPZ nazaj k izvoru

Novela zakona omogoča tudi, da bo NPZ v 9. razredu lahko merilo za vpis v srednjo šolo z omejitvijo vpisa. Pravzaprav to velja že zdaj, kadar ima iz ocen več kandidatov enako število točk. Baloh, ki je v devetdesetih letih delal na zavodu za šolstvo, ko so uvajali eksterno preverjanje znanja, pravi, da se NPZ vrača k izvoru: »Ko smo uvajali eksterno preverjanje znanja, smo ravnateljem razlagali, da to počnemo zato, da otrokom ne bo treba na sprejemne izpite v tuje okolje srednjih šol, v neznane učilnice med neznane otroke z različnih koncev Slovenije, med učitelje, ki jih še nikoli niso videli. To je res stresna situacija za otroka, ki mora pisati izpit, ki mu bo omogočil nadaljnjo strokovno življenjsko pot. Želeli smo omiliti stres, in to je bil glavni razlog za uvedbo NPZ oziroma eksternega preverjanja na takratni osemletni šoli. Zdaj se spet vračamo tja.«

Za nekatere najbolj zaželene gimnazije so že tri štirice v treh letih preveč

Tudi tuji jezik v prvem razredu je že zdaj izvajalo več kot 92 odstotkov osnovnih šol. Novost je razširjeni program (RAP), v katerega se bodo preoblikovale vsebine podaljšanega bivanja, dopolnilnega in dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči ter neobvezni izbirni predmeti. RAP je poskusno izvajalo 144 šol, od tega 46 v celoti – z vsemi vsebinami. Tu je še kar nekaj neznank, je povedala predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič: »Ali se lahko otrok sredi leta odloči, da na te vsebine ne bo več hodil, kot je to veljalo za interesne dejavnosti, ali bo zavezujoče, kot je veljalo za neobvezne izbirne predmete, ki so zdaj stvar RAP? Določene stvari bo treba doreči s podzakonskimi akti in ministrstvo je že pozvalo ravnatelje, da pomagamo pri pripravi in da sodelujemo.«

Miheličeva je dodala, da so v združenju ravnateljev veseli, da je bila novela potrjena: »Upam pa, da bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotovilo tudi ustrezen delež sredstev, da bomo lahko vse programe kakovostno izvedeli. Pa je vseeno, ali govorimo o NPZ, RAP ali o delu z učenci priseljenci.«

Razočaranje

V zasebnih šolah, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih, pa so ogorčeni. Že nekaj let so si prizadevali, da bi NPZ ostal zanje obvezen le v 9. razredu, zdaj pa je obvezen vsaka tri leta, prvič že v 3. razredu. »Novela zakona je popolno razočaranje in nerazumevanje različnih pedagoških načel,« je dejal direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš.

Dodal je, da gre za vmešavanje v način dela njihovih šol: »Namen NPZ je povratna informacija, mi pa že imamo svoj način pridobivanja povratnih informacij. NPZ po 9. razredu ni nobena težava, ampak še v 6. in celo 3. razredu pa pomeni vplivanje na naš način dela. Mi hočemo ohraniti avtonomijo. Menim namreč, da se s tem ne bo končalo. Mislim, da bi bilo veliko bolj smiselno, ko bi imeli še izkušnjo česa drugačnega, ne pa, da hočejo vse poenotiti.«