Namesto računalništva digitalne tehnologije, stroka ogorčena

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje predlaga novelo zakona o osnovni šoli, v kateri je predviden novi obvezni predmet za sedmošolce tehnika in digitalne tehnologije. V obrazložitvi pišejo, da je cilj predmeta »osvajanje digitalnih veščin ter ozaveščanje o nevarnostih in pasteh čezmerne uporabe elektronskih naprav«. Stroka, ki si že več let prizadeva za uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike, je ogorčena.

Podrobnosti, kakšen predmet čaka sedmošolce, če bo novela zakona sprejeta, še ni. Ni znano, kako bi se novi predmet tehnika in digitalne tehnologije lahko razlikoval od predmeta, ki ga sedmošolci že imajo, imenuje pa se tehnika in tehnologija. Kot predlaga novela zakona, bi učni načrt sprejeli do konca leta 2027, novi obvezni predmet pa bi sedmošolci dobili 1. septembra 2028. Ker bodo morali otroci še vedno izbrati tudi obvezne izbirne predmete, da ne bi imeli preveč ur, ministrstvo predlaga omejitev njihovega števila na največ dve uri na teden (tuji jezik). V osmem in devetem razredu ostaja število nespremenjeno, torej s soglasjem staršev največ tri ure obveznih izbirnih predmetov na teden.

Slovenija otroke vzgaja v tehnološko nepismene potrošnike

Zakaj niso sledili predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, pri katerem je računalništvo predvideno kot obvezni predmet v petem in šestem razredu, so nam z ministrstva odgovorili le, da je predlog novele zakona o osnovni šoli »še v javni obravnavi, zato bodo dokončna določila znana po proučitvi vseh pripomb in v okviru prihodnjih zakonodajnih postopkov«. Glede predmetnika, obsega ur in umestitev v posamezne razrede pa so odgovorili, da bo dokončno odločitev »sprejel pristojni strokovni svet za splošno izobraževanje. Ta ravno tako določi učni načrt in znanja izvajalcev, ki se jih določi v posebnem delu izobraževalnega programa.«

Vzgoja za potrošnike

Učitelj matematike in strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje dr. Uroš Ocepek je do predlaganega kritičen: »Že ime predmeta nakazuje, da so o vsebini in imenu odločali posamezniki, ki se na računalništvo in informatiko ne spoznajo. Menim, da predlog ne rešuje problema, ampak ga lahko še poglobi. Računalništvo in informatika namreč sodita med naravoslovne vede; proučuje, kako vedenjske vzorce, razmišljanje, gibanje in odločanje živih bitij predstaviti stroju, da jih podobno izvede namesto nas. Tehnika in digitalne tehnologije pa bodo v resnici otroke naučile uporabe digitalnih naprav in iz otrok naredile še večje potrošnike. A naši otroci še vedno ne bodo konkurenčni na trgu dela, ker bodo samo uporabniki tehnologije, nikakor pa ne bodo mogli biti kreatorji in ustvarjalci, kaj šele inovatorji.«

Slabi dosežki slovenskih učencev za računalniki

Tudi dr. Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko UL meni, da je predlog strašljiv: »Očitno želi ministrstvo narediti kljukico in pustiti vtis, da je nekaj naredilo, čeprav ni naredilo ničesar. In tudi noče narediti ničesar, ker bi ukrepanje zahtevalo resnejši poseg v predmetnik. To je neodgovorno norčevanje iz prihodnosti naših otrok in naše države.«

Ministrstvo je v obrazložitvi predloga novele zakona zapisalo, da predmet uvajajo zaradi nezavidljivih rezultatov, »ki jih v mednarodnih primerjavah dosegajo slovenski osnovnošolci«. Demšar je jasen, da nam predmet, katerega cilj je osvajanje digitalnih veščin in ozaveščanje, pri tem ne bo pomagal: »Države, ki nas prehitevajo, imajo resno zastavljen predmet računalništvo po daljši vertikali. Ob naslednji raziskavi pa se bomo čudili, kako da se naš zaostanek ni zmanjšal, temveč še povečal.« Podobno meni Ocepek: »Predlagal bi predmet računalništvo in informatika. Če pa ta besedna zveza odločevalce moti, kar je več kot očitno že nekaj let, naj uvedejo digitalni jezik.«

Edini brez obveznega računalništva v šolah

Prepočasi

Kdo bo novi predmet poučeval, še ni znano. Ocepek pravi, da sedanji kader, ki uči tehniko, še ni usposobljen: »Prav tako večina učiteljev še ne. Imeli smo idealno priložnost, saj je potekal projekt Digitrajni učitelj, a je izkupiček majhen.« Demšar je še ostrejši: »Ideja, da bi to poučevali kar učitelji tehnike, je smešna. V primerljivih državah so že pred desetimi, petnajstimi leti temeljito doizobrazili učitelje in poskrbeli za veliko novih. Pri nas pa si predstavljamo, da tega ne bo treba, če že, pa bo zadoščal kak krajši seminar. Vsakdo, ki bi bil zmožen poučevati računalništvo, lahko dobi boljšo službo in višjo plačo v gospodarstvu.«

Ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič je dejal, da bodo ravnatelji med pripombami, ki jih je možno oddati še do petka, opozorili na pozne roke: »Do septembra leta 2028 je še tri leta. Ampak ne začenjajo z ničle, ker je skupina Rinos že leta 2018 vse pripravila za uvedbo predmeta, samo iz predala je treba vzeti njihovo poročilo. Novela zakona pa daje do konca decembra leta 2027 časa za učne načrte. Če imajo učitelji za pregled učnih načrtov en teden časa, lahko tudi pristojni to nekoliko pospešijo. Kadra sicer res ni, ampak saj predmet lahko postopno uvajamo, kot to pri nekaterih drugih stvareh že počnemo.«

Javno pismo: uvedba obveznega predmeta RIN v šole

Demšar je še dodal, da ne gre le za znanje učencev: »Čeprav je bilo slovensko gospodarstvo, sploh računalniška industrija, v osemdesetih, devetdesetih letih zgled za vzhodno Evropo, so nas danes že vsi bolj ali manj prehiteli. Posledice vztrajanja ministrstva pri odločitvi, da slovenske učence prikrajšamo za znanje računalništva in se bomo šli zgolj 'usvajanje in ozaveščanje', pa še pridejo in bodo še precej hujše in dolgotrajnejše.«