Neomejen dostop | že od 9,99€
Strokovna delovna skupina za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (Rinos) že več kot štiri leta čaka na implementacijo poročila, v katerem so predlagali postopno uvajanje obveznega pouka računalništva in informatike (RIN). Na ministrstvu za izobraževanje, v zavodu za šolstvo in službi vlade za digitalizacijo odgovarjajo, da za zdaj samostojnega obveznega predmeta RIN v osnovnih šolah ne bo, zanj niti ni dovolj učiteljev. Digitalne kompetence naj bi tako izboljšali s prenovo učnih načrtov v naslednjih letih. Učni načrti sicer že zdaj vključujejo digitalne kompetence in uporabo informacijskih tehnologij, kar pa v praksi šepa. V Rinosu poudarjajo, da bo zaradi odlašanja vpeljave RIN v izobraževalni sistem Slovenija nekonkurenčna.
Rinos je leta 2016 imenovala ministrica Maja Makovec Brenčič, takratna skupina je delo zaključila maja 2018 z objavljenim poročilom, v katerem so ugotavljali, da čeprav dokumenti razvoj digitalnih kompetenc opredeljujejo, »pa praksa in raziskave kažejo, da se te ne razvijajo načrtno in sistematično. Posledično je prevelik odstotek učencev, ki zapusti osnovno šolo brez razvitih kompetenc za rabo digitalnih tehnologij.« V obsežnem poročilu so navedli tudi nujne spremembe, med katerimi je na prvem mestu uvedba temeljnih vsebin računalništva in informatike od vrtcev do srednjih šol, vključno z vpeljavo novega obveznega predmeta.
Ponovno je Rinos leta 2019 imenoval minister Jernej Pikalo. Skupina je spisala še dve poročili, vedno s pozivom k novemu predmetu, pa se ni nič spremenilo. Medtem je v šolah praksa zelo različna. Nekateri učitelji so novim tehnologijam in njihovi uporabi naklonjeni, drugi popolnoma nič. Nekateri učitelji zahtevajo, da učenci ob ustnem nastopu pripravijo predstavitev v power pointu, pri čemer se otroci tega v šoli sploh niso nikoli (na)učili, kaj šele da bi to dejansko lahko naredili v šoli.
Da je delo na tak način, čeprav je zapisano v učnih načrtih vseh obveznih predmetov, odvisno od entuziazma učiteljev, priznava tudi predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan: »Dejansko je prepuščeno digitalni pismenosti posameznih učiteljev in njihovi afiniteti. Na šolah tudi opreme ni prav veliko, da bi to lahko vsak učitelj vpeljal v svoj predmet, vprašanje je tudi, koliko osnov didaktike in metodike računalništva usvojijo študenti, ki so potem učitelji. Mislim, da večina ravnateljev podpira uvedbo računalništva in informatike kot samostojnega predmeta in da bi bilo nujno računalniško opismenjevanje že v prvih letih.«
V Rinosu so prepričani, da novi obvezni predmet RIN potrebujemo takoj. Kot pravi predsednik Rinosa Andrej Brodnik, bodo brez tega naši otroci zaradi pomanjkanja tega znanja v slabšem položaju v primerjavi s svojimi vrstniki po svetu: »To pomeni slabše plačane službe, nižji standard družbe, manjša konkurenčnost v znanosti in podobno. Na primer na Poljskem je predmet obvezen vso osnovno in srednjo šolo – posledica je, da slovenski mladostniki v povprečju preprosto ne morejo ujeti poljskih vrstnikov in to lahko tudi opazimo na mednarodnih tekmovanjih in testih.« Kot je dejal, je predmet obvezen tudi v državah v naši soseščini.
Na ministrstvu za izobraževanje pa pojasnjujejo, da je Slovenija prav na podlagi akcijskega načrta skupine Rinos v načrt za okrevanje in odpornost (NOO) zapisala, da bomo prenovili programske dokumente in prilagodili učni proces z vključevanjem digitalnih kompetenc, temeljnih znanj računalništva in informatike … »Prenovo ter nove oziroma prenovljene učne načrte lahko pričakujemo v naslednjih letih,« so odgovorili na ministrstvu. V Rinosu so dejstvo, da obveznega predmeta računalništva in informatike ni bilo v načrtu za okrevanje in odpornost, že problematizirali.
Na zavodu za šolstvo novemu obveznemu predmetu niso naklonjeni. Pravijo, da bi sprememba predmetnika posegla v sistemsko ureditev in v program osnovne šole: »Hkrati poudarjamo, da v zvezi z uvedbo RIN kot obveznega predmeta v osnovne šole ni enotnega stališča med strokovnjaki, ni pa razhajanj v tistem delu, kjer bi šlo za vključitev temeljnih vsebin RIN med obstoječe vsebine v program osnovne šole oziroma za izvajanje RIN kot izbirnega predmeta.«
Tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh opozarja, da digitalizacija ni enako kot računalništvo in informatika: »Zato se zavzemamo za dvig digitalnih kompetenc z ustrezno posodobljenimi učnimi načrti, in ne z obveznim predmetom računalništvo in informatika. Tisti, ki zaključijo osnovno šolo, naj imajo osnovne, tisti, ki zaključijo srednjo šolo, pa srednje digitalne kompetence.« Dodala je, da je drugi argument proti obveznemu predmetu RIN njegova implementacija: »V Sloveniji imamo več kot 900 osnovnih in srednjih šol. Če bi želeli uvesti predmet RIN, bi to pomenilo več kot 900 učiteljev. Že zdaj imamo velik primanjkljaj učiteljev. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi v dveh letih lahko zaposlili 900 usposobljenih učiteljev, ki bi lahko realizirali RIN kot obvezni predmet v vseh šolah.«
Časa je bilo sicer precej več. V Rinosu so namreč na to problematiko do danes opozorili že štiri ministre, razlaga Brodnik: »Zavod za šolstvo se ukvarja z uvajanjem digitalnih kompetenc, a na ta način naši otroci ne bodo uspešnejši pri ustvarjalni rabi digitalne tehnologije. Če parafraziram – ukinimo kemijo, saj imamo gospodinjstvo.« Izbirni predmeti so po njegovem napačen način za splošno digitalno izobraževanje. Učenci si ga namreč lahko izberejo ali ne, lahko si ga izberejo le eno leto, nadgrajevanja ni.
Brodnik je dejal, da je tudi strokovni svet za splošno izobraževanje sprejel sklep, da naj ministrstvo nekaj ukrene, a se ni zgodilo nič: »Mislim, da ni politične volje. Recimo, da želimo spraviti tovor v Luko Koper in iz nje. Ena možnost je, da rečemo, da se ne da. Druga možnost pa je, da zgradimo drugi tir. Stane, a na koncu bomo povečali pretovor. Kaj pa RIN? Za to, da bi lahko uvedli predmet, potrebujemo kurikularni okvir, ki ga je Rinos pripravil, okvir je pripravljen od vrtca do konca srednje šole, in predvsem potrebujemo učitelje. Ker jih ni, je lažje reči, da se pač ne da spraviti tovora v Koper, kot narediti drugi tir. Pa čeprav smo v Rinosu pripravili tudi akcijski načrt, kako priti do učiteljev. V skupini je tudi predstavnik Sviza, ki je pomagal pri pripravi učiteljem prijaznega načrta. Če parafraziram, ni politične volje za drugi tir.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji