Neomejen dostop | že od 9,99€
Politični projekt Anžeta Logarja se očitno spreminja v politično dejstvo, je Janeza Markeša h komentarju spodbudil kolega Ali Žerdin. »Problem za resno analizo je, da je vse v zvezi z Logarjem zavito v meglo – tako kot njegova osebnost,« se je odzval Markeš: »Ta meglenost je neznanka. Koliko se ta lahko izmakne racionalnemu premisleku? Lahko polovimo logične simptome, a na koncu ostanemo na suhem, ker nikoli ne moremo vedeti, kako bo odreagiral elektorat. ’Meglenci’, ki imajo meglenke za kompas, vedo več kot analitiki. Ko je včasih vznikal rumeni tisk, so nekateri uredniki rekli, da nikoli ne moreš zadosti podcenjevati bralca. Bolj ko bodo zadeve škandalozne, bolj bodo vlekle. Ali so skladne z resnico, ni pomembno. Pri Logarju imam podoben vtis: vsi simptomi, ki jih lahko racionalno pobereš, govorijo v prid dejstva, da sta z Janezom Janšo dogovorjena. Nikakršnega agresivnega, sovražnega govora ni slišati niti pri Janši do Logarja niti obratno. Kar koli je kdo vprašan, vedno mehča. In hkrati opozarja na to, da se od SDS razločuje v slogu – ker mu ni do sovražnega govora.« Da sta za »toplejše odnose«, je rekla celo Eva Irgl. Eno samo radikalno ločnico je opazil Markeš: odločen ne Levici.
Platforma sodelovanja ima svoj rob, je navrgel Žerdin, Markeš pa nadaljeval: »Levica je edina, ki ima konceptualne odgovore – če pustimo ob strani, da je sama meglena in mnogokrat nenačelna. Ima pa koncept in večkrat izreka sodbe. Kar je za Logarja in t. i. povezovalce preveč.«
Ob tem pa ni mogoče spregledati časovnice, po kateri je leto in pol pred volitvami ravno pravi čas za novo stranko. Markeš je prepričan, da gre v primeru Logarjeve Platforme za »strogo dogovorjen manever«: »Logar ni sposoben zasnovati nečesa iz lastne pobude. Logar je človek, ki bo vedno poiskal gospodarja.« A če bi na neki točki ugotovil, da bi bil Janša prešibak, bi se opogumil.
Žerdina zanimajo simptomi »dogovorjenega manevra«. Markeš: »Najbolj prepoznaven je to, da nekdo, ki izstopi iz stranke in poslanske skupine, pove, da se v nekaterih rečeh ne strinja, bi moral biti deležen apokaliptičnega pogroma desnjaško-janševskega propagandnega aparata.«
»Nekateri smo to doživeli za dosti manjše zadeve,« spomni Markeš: »Ko začne ta aparat ropotati, mu ni nič sveto, diskvalificirajo ti družino, vse možno, ker ne poznajo dna, greznice in gnoja. Pri Logarju pa vse diši …,« spomni Markeš. Po njegovem se »vse dogaja na nenormalno kulturen način, ki ni značilen za stranko SDS«. Z enim stavkom: »Logar uživa imuniteto olikanosti in lepega besednjaštva.«
Iz katerega volilnega bazena pa bo Logar zajemal? Iz neopredeljenega političnega centra ali bo parazitiral na volilnem telesu NSi in SDS, zanima Žerdina. Ker po Markešu živimo v deželi računov brez krčmarja, meni, da Logar »več kot toliko ne more poribariti v sredinskem elektoratu, zlasti ne pri vprašanjih, kjer se bo treba izjasniti – vprašanjih libertarnosti in zatohle konzervativnosti«.
Le o eni zadevi se je doslej izjasnil Logar, pa še ta mu bo po Markeševem mnenju »odškrnila sredinski elektorat, ki je volil Goloba«: da je podprl zdravnike in privatizatorje zdravstva.
A kulturnega konteksta »slovenskega politicuma«, ki je idejno povsem razdvojen in razbit, ne gre podcenjevati, je prepričan Markeš. Prav tako, da so učinki proporcionalnega volilnega sistema po mandatu Janeza Janše bistveno zmanjšani in da je Golob »zradiral male stranke sredinsko- in levosredinskega spektra in zagotovil učinke večinskega sistema«. Situacijo, ki se približuje učinku večinskega sistema, Markeš ocenjuje za nevarno: »Hkrati pa imamo Logarja, ki v zasedi – ne pozabimo, da združuje tudi nekdanje leve politike, kot, denimo, Matjaža Pikala ali Aljo Brglez, o čemer pa se ne govori – vnaprej razglaša veliko koalicijo velike enotnosti za Slovenijo. To pa je strašno nevarna formula …« Ob njej se je treba vprašati, dodaja Markeš, kdo bi bil lahko močnejši od Janše, ki bi po njegovem »na koncu molčal edino ob tistem, pri katerem bi bil deležen velikega kosa pogače« …
Kje je torej možen bratski objem levega in desnega, se sprašuje Markeš in že tudi odgovarja: »Le pri neoliberalizmu in pri denarju.«
Na kratko sta se Žerdin in Markeš dotaknila še novembrskega referenduma o JEK 2: »Obljubljeno je bilo, da bo razdelan projekt, da bodo predstavljene varovalke pred zlorabami … Nič od tega ni, le vprašanje, ali ste za.«
Za konec sta se vrnila k Anžetu Logarju. Markešev vtis je, da je Logarjev projekt namenjen dvojemu: opolnomočenju desnice in ideji velike koalicije. Z lahkoto pa bi si predstavljal podobno stranko tudi na t. i. levi. Zasnoval bi jo evropski poslanec Vladimir Prebilič …
»Kar Logar počne zdaj, ni njegovo avtonomno dejanje, zraslo na njegovem zelniku,« je prepričan Markeš. »Če bi Janša v neki točki oslabel, bi Logar mislil, da ga lahko ’prevrne’ in tega se Janša boji,« pravi Markeš, ki se mu »situacija med Logarjem in Janšo« zdi »lose-lose« situacija, ki bo »na koncu podrtija za oba, vprašanje je le, kakšne posledice bo to imelo za družbeni, politični in javni prostor«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji