V nadaljevanju preberite:

Konvergenca trumpizma in putinizma, ki smo jo videli v zadnjih tednih, je presenetila mnoge Evropejce. Nagel obrat v ameriški politiki (v katerega je Putin že vsaj deset let aktivno investiral in s svojo informacijsko vojno doživel mnogo veličastnejše uspehe, kot jih je na Zahodu kadarkoli žel njegov prejšnji delodajalec, KGB) je mnoge postavil v nenavaden položaj. Politični tornado jih je, kot protagonistko Čarovnika iz Oza, prenesel v novo, čudežno deželo, v kateri so zakoni logike odpovedali. »Antiimperialistična, antiameriška, 'bratje Rusi' srenja se je čez noč znašla v istem taboru z Američani,« je situacijo opisal Matjaž Gruden: »Zagato rešuje tako, da svoj gnev obrača proti Evropi. Tam se lahko za roke drži s skrajno desnico.«

Velja tudi obratno. Zlasti pri nas ne manjka proukrajinskih desničarjev, ki so se dobesedno do prejšnjega tedna navduševali nad Trumpom in njegovim slugo-gospodarjem Elonom Muskom, danes pa se sprašujejo, kako to, da »rešitelj zahodne civilizacije« govori enako kot kakšen Aurelio Juri ali Uroš Lipušček. A v delu slovenske desnice je vendar sledila streznitev glede Trumpa; bomo videli, ali bo politični maček spodbudil globljo samorefleksijo ali bodo šli po podobni poti kot »junak« iz Mlakarjeve pesmi Beštija: »Ma kamor je šel b'k, še štr'k naj gre, mi je vse glih, danes naš spet je beštija ratal! …«