Zob za zob se ne izide, vsi ostanejo brez glave

Zapleteno situacijo imamo v Sredozemlju, eskalacija nasilja se iz Palestine in Izraela seli v Libanon, znaki so, da lahko zadeva dobi še bistveno širše razsežnosti in pobegne proti srednji Aziji do Irana. Vtis imam, da smo pri otroški igri, »nisem jaz začel«, je Ali Žerdin uvedel temo, in izzval Janeza Markeša, naj opredeli začetek te igre.

Markeš je spomnil, da se približujemo prvi obletnici začetka spopada, napada Hamasa 7. oktobra lani in povračilnega napada Izraela na Gazo, kjer se je izgubila razlika med Hamasom in Palestinci, tudi civilnimi prebivalci. Benjamin Netanjahu je to utrdil s prepričanjem, da so Palestinci krivi, da je Hamas napadel izraelske civiliste. Kaj se zdaj dogaja s Hamasom, ne vemo, je bilo verjetno vse usklajeno z interesi Irana, Rusije in Kitajske, meni Markeš. Da domneva ni zelo napačna, kaže že to, da se je o vojni v Ukrajini začelo govoriti drugače, z manjšimi poudarki.

Po drugi strani je Netanjahu po nekaterih analizah Hamas dolga leta podpiral, da bi imel sovražnika, ob katerem bi lahko izpeljal svoj sionistični načrt. To, da je Netanjahu uspel organizirati svetovni kapital, da je ZDA postavil v podložen položaj do Izraela, da ZDA zdaj napad Irana na Izrael čutijo kot napad nase, je izredno zgovorno, meni Markeš. Tudi v OZN je Netanjahu bral citate stare zaveze. Prvi je izročitev obljubljene dežele izvoljenemu ljudstvu, drugi pa je v pravnem načelu »zob za zob« in »glavo za glavo«. Dejansko pa gre za glavo za zob in deset glav za glavo.

Markeš je opozoril, da sta z Žerdinom v vseh analizah opozarjala, da se načelo zob za zob nikoli ne izide, saj na koncu vsi ostanejo brez glave. Eskalacija vojne v Libanon, Iran, mogoče še Irak in Sirijo, je cilj Netanjahuja, saj bi s tem v vojno potegnil ves svet.

Iran je napadel Izrael s 180 raketami, je opozoril Žerdin. Markeš pa je odgovoril, da je Netanjahu pri tem dosegel svoj cilj, saj se ves svet ukvarja z nečim, kar ni on sam. Še pretekli teden so vsi govorili, tudi Evropa in ZDA, da je treba razmere umiriti. Zdaj nihče ni obtožil Netanjahuja, da je šel predaleč, ZDA pa so sporočile Iranu, da bo obžaloval napad. Ta dvojna igra, ta hipokrizija ZDA kaže, da politična morala ne obstaja več. Temeljne človekove pravice so pozabljene.

Zahodno razsvetljensko civilizacijo ruši ravno neskladnost med tem, kar politiki mislijo in rečejo in tem, kar dejansko naredijo. Netanjahu je ob tem po mnenju Markeša temeljna merska enota za laž, pri nas pa sta bila to Robert Golob in Danijel Bešič Loredan, ko sta govorila o zdravstveni reformi, hkrati pa vedela, da je ne bosta izvedla.

Iran je v svojih izjavah kazal več razumnosti kot Izrael, tudi ko je poslal 180 raket nad osrčje Izraela. Netanjahu, tak kot je, pa lahko začne obstreljevati jedrske reaktorje v Iranu, svari Markeš. Dodaja, da je leto dni moril palestinske otroke, zato ne more nihče pričakovati, da se bo v islamskem svetu zbudilo krščansko usmiljenje, čeprav se je tudi to spremenilo.

Citate v stari zavezi, ki jih prebira Netanjahu, je treba gledati v zgodovinskem kontekstu časa, v katerem so bili napisani, opozarja Markeš. Poleg tega, Izraelci imajo svojo deželo, Palestinci je pa nimajo. A zdaj imamo celo križarske pohode v imenu stare zaveze. Jezusa so ubili starozavezni farizeji, pismouki in podobni, obsodili pa so ga lastni cerkveni veljaki tedanjega časa. Zdaj v njegovem imenu početi to, kar so počeli z njim, je perverzno.

ZDA igrajo pervertirano igro, kar ni povezano z religijo, temveč s kapitalom, pravi Markeš. Gre za dominacijo zahodne civilizacije nad prihajajočo tehnološko velesilo Kitajsko, ki se ji priključujejo Iran, Rusija, zadaj čaka Indija. To je spopad civilizacij, ki je povsem odrinil deklaracijo OZN o človekovih pravicah iz 1948. Netanjahu pa stoji nad vsemi in verjame, da lahko vsem soli pamet. Takim je treba narediti to, kar je v OZN naredil Golob. Povedati mu je treba, da take govorice ne sprejemamo.

Izrael je edina država, iz katere ni prišel noben mirovni načrt, je Žerdin opozoril na prihodnjo Sobotno prilogo. Markeš je odgovoril, da je to drža razvajenega otroka. Opozoril pa je, da se bo politika zob za zob neizogibno obrnila tudi proti Izraelu, čeprav zaradi napačnih razlogov. To so sociološke zakonitosti.