Harrisova bo boljša sogovornica orožarske industrije, a vseeno mora zmagati

V največji izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne je vlogo odigrala tudi Slovenija, ki je Rusiji izročila pred leti pridržan in pred kratkim obsojen zakonski par ruskih vohunov. Zamenjana sta bila za paket »domnevnih zahodnih vohunov«, pretežno sestavljenih iz novinarjev. Ali je to znak popuščanja napetosti, je tokratno debato načel Ali Žerdin.

Po svoje je to znak zelo očitnega sodelovanja med dvema silama, je odvrnil Janez Markeš. Obstajal je vtis, da komunikacije med Moskvo ter Washingtonom, Brusljem in Berlinom ni več, ampak očitno poteka, sta se strinjala komentatorja. »Sodelovanje je ne samo plodno, ampak je konflikt tudi nadzorovan,« je ocenil Markeš in navedel nekaj drugih primerov.

V današnjem članku v Guardianu piše, da je Rusija Iranu položila na srce, naj s povračilnimi ukrepi proti Izraelu ne bo preveč brezglav. Američani menda skrbno preučijo vsako akcijo, ki jo želi sprožiti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski proti Rusiji. ZDA pa so opozorile Rusijo na teroristični napad v Moskvi že dva dni prej.

Začenja se civilizacijski spopad širših razsežnosti

Markeš prav tako meni, da je vojna v Ukrajini tako rekoč že dogovorjena. Med oziroma po volitvah v ZDA se bo po njegovih besedah začelo dogajati strateško usklajevanje, koliko bo Zahod Rusiji dovolil. »Domnevam pa, da bo glede na izjemno moč Izraela oziroma njegovega orožarskega lobija predmet barantanja postalo tudi mehčanje iranskega sovraštva. Iran je zelo in verjetno celo upravičeno razbesnjen. Doslej se je zadrževal, zdaj pa smo na točki, ko tega ne bo več počel, in to nikomur ne ustreza,« razmišlja Markeš.

Ko se je Iran Izraelu maščeval za razstrelitev diplomatskega predstavništva v Siriji, je vnaprej napovedal, v katere smeri bodo leteli projektili, da jih izraelska zračna obramba lahko prestreže. »Na perverzen način se je kazalo bilateralno sodelovanje pri varnostnih zadevah,« je orisal Žerdin.

Markeš mu je pritrdil in dodal, da se nakazuje, da Trump ne more doseči tako dobrega rezultata, ker njegovi zunanjepolitični načrti ne bodo všeč orožarski industriji. Kamala Harris, verjetna zmagovalka ameriških predsedniških volitev, »bo verjetno boljša sogovornica orožarske industrije,« meni Markeš. »Do palestinskega vprašanja se bo obnašala zadržano. Počakala bo, da se v ozadju dogovorijo, potem pa rešitve mehko blagoslovila in skomunicirala.«

ZDA usmerjajo kapitalski lobiji iz ozadja

Za svojega podpredsedniškega kandidata je Harrisova izbrala Tima Walza, guvernerja Minnesote, ki je po Žerdinovih besedah svojo priljubljenost sestavljal skozi požrtvovalno delovanje v javni sferi. Markeš se je na Walzevo izbiro odzval z izjavo, da v ameriški demokraciji ne verjame v prebojnike. »Tako republikanci kot demokrati so pri pomembnih stvareh dogovorjeni vnaprej, kakor Rusi in Američani glede vojaških zadev.«

To je po Markeševih besedah problem celotnega sveta. »Smo v plutokratski shemi demokracij. Vedno znova se pokaže, da državo kot letalonosilko usmerjajo močni kapitalski lobiji v ozadju,« in na tokratnih ameriških volitvah po njegovem ne bo nič drugače. Oziroma bo morda drugače v tem, da Trump s svojo mejnostjo lahko ogrozi tudi videz demokracije, kar pa je nevarno,« je dodal.

Nevarnost fašistične revolucije v Veliki Britaniji

Takšna nevarnost »klasične fašistične revolucije« zdaj preti Veliki Britaniji, kjer v več mestih desničarski skrajneži protestirajo proti priseljencem in islamu. Markeš meni, da bo politika izgrednike in nasilneže z vsemi zakonitimi sredstvi ustavila. Problem pa je, da se bo morala ukvarjati še z lažnimi novicami. Treh deklet ni ubil priseljenec, ampak angleški državljan, rojen v Angliji, starši pa so iz Ruande. A po spletu so se razširile lažne novice, da je za umore odgovoren muslimanski priseljenec, zaradi česar v Angliji gorijo mošeje.

»To je sod smodnika. Splošno nezadovoljstvo pa izhaja iz osnovnih dobrin, ki angleškemu lumpenproletariatu niso več dostopne,« je ocenil Markeš, ki meni, da če bo v Evropi kapital vladal tako kot v ZDA in Izraelu, se bo tudi tukaj dvignil lumpenproletariat. »Na plan bodo prišli janše in grimsi«. V »polikanih« politikih, med katere prišteva tudi Kamalo Harris in Tima Walza, Markeš ne vidi prebojništva. A raje bi videl, da zmaga Harrisova kot Trump, ker je slednji nepredvidljiv.