Vlada predlaga 25-odstotno obdavčitev dobička od trgovanja s kriptovalutami

Vlada je dala danes v javno obravnavo osnutek zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev ter spremembe in dopolnitve zakona o davku  od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Oba sta dela paketa spodbujanja trga kapitala v Sloveniji, je dodal.

Kriptosredstva namreč sploh niso obdavčena, hkrati pa so bili izvedeni finančni inštrumenti nadpovprečno obdavčeni v višini 40 odstotkov. To obdavčitev želijo izenačiti na 25 odstotkov.

Zakona bosta v javni obravnavi do 5. maja, ko bodo dobili odzive javnosti, bodo pripravili končno besedilo. Če bo zakon sprejet, bodo dobički od kriptovalut obdavčeni od 1. januarja 2026. Za odsvojitev šteje menjava kriptosredstva za tradicionalno valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo, ne pa zajema menjave za druga kriptosredstva in tudi ne prenosa med denarnicami istega imetnika.

Zavezanci bodo morali voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, skupno za vsa imetništva, in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu. Vsako leto bodo morali finančni upravi oddati davčni obračun in plačati morebiten davek. Predlog uvaja tudi možnost prostovoljnega poenostavljenega izračuna dohodnine iz dejavnosti za pet let nazaj. V tem primeru se davčna osnova določi v višini 40 odstotkov seštevka vrednosti kriptosredstev na 31. december 2025 in vseh odsvojitev kriptosredstev v zadnjih petih letih.

V predlogu zakona po Boštjančičevih besedah predlagajo tudi enostaven način izračuna dohodnine. »Tako damo ljudem na voljo, da se sami prijavijo,« je še povedal minister.

Vlada nima na voljo ocen, koliko denarja bi se lahko v proračun steklo od teh sredstev, ker so tudi o tem, koliko jih je naloženih, zelo grobe. »Je pa popolnoma jasno, da tega v nobenih projekcijah proračuna oziroma prihodkov sploh ne zajemamo. Cilj za obdavčitev ni povezan z davčnimi prilivi, ampak gre predvsem zato, da ocenjujemo, da je nelogično in nesmiselno, da eden najbolj špekulativnih finančnih inštrumentov sploh ni obdavčen. To je na neki način spodbuda vlagateljem, da vlagajo v inštrumente, ki so bistveno bolj regulirani in tudi varni,« je poudaril minister, ki ima sicer tudi sam v lasti kriptovalute.

Kaj pa obdavčitev presežnega premoženja?

Medtem pa vlada zamisli o spremembah pri obdavčitvi presežnega premoženja, ki je bila glede na izhodišča s konca lanskega leta zasnovana kot obdavčitev nepremičnin, v katerih lastnik ne biva, po Boštjančičevih besedah še ni dala z mize – in tudi ni znano, ali bs projekt nadaljevala.

Vlada je predlog izhodišč za obdavčitev presežnega premoženja, ki so jo spremljali možni sočasni ukrepi za razbremenitev dela, potrdila 23. decembra lani in jih dala v javno obravnavo. Ta se je iztekla konec januarja, od takrat pa kljub nekaterim napovedim predsednika vlade Roberta Goloba novih korakov glede teh načrtov davčnih sprememb ni bilo.

Boštjančič je danes povedal, da so v javni obravnavi dobili veliko pripomb. Pridobiti širok nabor mnenj in pogledov je bil, tako minister, tudi namen ministrstva pri pripravi izhodišč.

Pripombe so v zadnjih tednih strokovno analizirali in opravili kar nekaj sestankov. Na ministrstvu imajo tako po ministrovih besedah pripravljeno rešitev, ki na te pripombe odgovarja. Ni pa še mogel dati jasnega odgovora, ali bo vlada ta projekt nadaljevala.

Spremembe pri obdavčitvi presežnega (nepremičnega) premoženja gredo predvsem v smer podpore stanovanjski politiki, je še enkrat poudaril. Po izhodiščih bi si lahko zavezanci breme plačila davka močno zmanjšali v primeru prijavljenega oddajanja nepremičnine v dolgoročni najem.

Boštjančič je sicer pripomnil, da so pri analizi pripomb v javni obravnavi kot veliko težavo, ki jo izpostavlja javnost, zaznali neustrezno pravno zaščito lastnikov stanovanj oziroma najemodajalcev ter na drugi strani tudi najemojemalcev. To težavo je treba rešiti, zato tečejo pogovori z ministrstvom za pravosodje, je dejal.

Spodbujati želijo vlaganja prebivalstva

Vlada je sicer danes potrdila tudi predlog zakona o individualnih naložbenih računih. »Ta račun je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih inštrumentih,« je povedal Boštjančič. Kot je dodal, želijo razširiti možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva. Ključne prednosti tega računa so poenostavljen postopek obračuna in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev, je naštel.

Račun je zasnovan kot posebna oblika trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov pod določenimi pogoji. Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, a samo enkrat. V prvem letu lahko imetnik nanj položi največ 20.000 evrov. Vsako nadaljnje leto lahko vloži največ 5000 evrov in še dodatnih 5000 evrov, a samo, če jih vloži v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov.

Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja sta predvideni 15-odstotna davčna stopnja in oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu s tega računa po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil.

Predlog zakona bo šel v obravnavo DZ, na ministrstvu za finance pa pričakujejo, da bi bil lahko sprejet do poletja. Uporabljati se bo začel čez devet mesecev, da se na nov sistem lahko pripravijo tako ponudniki individualnih naložbenih računov kot finančna uprava in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Tako naj bi ti računi zaživeli spomladi prihodnje leto. Nanje bodo lahko imetniki prenesli tudi delnice zavarovalnice Vzajemna.