Ogljični odtis postaja nujnost poročanja podjetij

Kar nenadoma so se zahteve za poročanje o ogljičnem odtisu podjetij, ali še več, doseganju okoljskih, družbenih in vodstvenih standardov (ESG) iz abstraktnega spremenile v nekaj konkretnega. Podatke zahtevajo banke, regulatorji, tudi korporativni kupci, navsezadnje pa to, kako okoljsko se obnašajo podjetja, zanima tudi običajne potrošnike. V teh zahtevah je ključen ogljični odtis podjetij in izdelkov.

Ogljični odtis je temelj vsega podnebnega ukrepanja podjetja, je na izobraževalnem dogodku Partnerstva za trajnostno gospodarstvo (CER) opozorila Petra Kandus iz CER. Na podlagi popisa emisij celotnega podjetja ali ocene emisij pri proizvodnji in transportu enega izdelka nastajajo strategije, akcijski načrti in tudi poročila.

Podjetja se lahko izgubijo med številnimi standardi in okviri. Zato je Petra Kandus predlagala uporabo Greenhouse Gas Protocola (protokola za toplogredne pline) in standarda GHG za podjetja, ki ga ob podjetjih in organizacijah uporabljajo tudi vlade in mesta. V tem standardu so zapisana pravila, kako meriti ogljični odtis in kako poročati o njem. Poročila pa lahko obsegajo ogljični odtis podjetja (obseg ena), ogljični odtis kupljene energije (obseg dve) ali tudi posredne emisije dejavnosti, kot so mobilnost zaposlenih, nabava in distribucija materialov in podobno (obseg tri). Pri večini podjetij je obseg tri bistveno večji kot obsega ena in dve.

Verifikacija za ugled

Gregor Simonič iz Bureau Veritas je povedal, da je verifikacija izračuna ogljičnega odtisa podjetja, ki jo opravi neodvisna organizacija, zelo pomemben gradnik za poznejše ukrepanje in podnebno upravljanje. Poleg tega so podatki v poročilih podjetij bolj verodostojni, podjetjem pa povečajo ugled. Standard GHG in ISO14064-1, ki ga uporablja več podjetij pri nas, se nekoliko razlikujeta, v obeh pa imata validacija (proces ugotavljanja prihodnjega delovanja) in verifikacija (potrjevanje pretekle dejavnosti) podatkov čedalje pomembnejšo vlogo.

»Vsi merimo malo na oboje, podjetje in izdelek. Pri meritvah ogljičnega odtisa smo bili samouki, na srečo je danes na voljo veliko literature,« je povedala Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar IG. Ogljični odtis merijo v obsegu ena in dve, obseg tri pa puščajo za prihodnost. Ta izračun je namreč precej bolj zapleten, saj je zanj treba pridobiti tudi več vhodnih podatkov. Podatke verificirajo, da lahko bolj odkrito komunicirajo. Po načrtih bodo na tej podlagi do 2025 brezogljično podjetje.

Zlatka Poličar iz A1 Slovenija je razkrila, da je merjenje ogljičnega odtisa zahteva njihovega krovnega podjetja, Telekoma Austria. Pri merjenju je zelo pomagalo certificiranje sistema ravnanja z okoljem. Svoj ogljični odtis bodo tudi verificirali, A1 ima ogljično nevtralnost v načrtu do leta 2030. Tudi oni merijo obsega ena in dve, v obseg tri gredo letos.

Podjetja bodo morala razkriti svoj okoljski pečat. FOTO: Jure Eržen/Delo

Tudi Amel Emkić je povedal, da Wienberger deluje znotraj skupine s sedežem na Dunaju. Začenjajo s poročanjem v obsegu tri, izdelki imajo okoljske deklaracije, ki jih verificira ZAG. »Trajnostni razvoj ni več vprašanje, to je središče vseh naših aktivnosti,« pravi Emkić.

Hitre zmage

Ključna za podnebno ukrepanje je podpora vodstva podjetja. Nataša Teraž Krois in vsi drugi so potrdili, da je tako ukrepanje želja in zaveza vseh v podjetju. Opozorila pa je, da ko so nameravali postaviti sončno elektrarno, so v izračunih ugotovili, da bi imeli po avstrijskih pravilih višji emisijski faktor, kot če bi kupovali elektriko iz hidroelektrarn. Hiter in tudi velik korak za nižji odtis je elektrifikacija voznega parka. Drugo veliko zmanjšanje prinese zamenjava kurilnega sistema.

V A1 investirajo v zamenjavo voznega parka, lotili so se recikliranja telefonov in drugo. Možnosti za razogljičenje je veliko, meni Emkić. Letos nameravajo emisije znižati za 15 odstotkov, porabili bodo manj papirja, zamenjali kak avto, uravnali temperature v pisarnah, optimizirali izdelke, pomaga tudi elektrifikacija peči.