Neomejen dostop | že od 9,99€
Poročanje o okolju, družbi in upravljanju je vroča tema tako v podjetjih kot v Svetu Evropske unije. V zadnjih letih se vse bolj govori o tako imenovani regulativi ESG (environment, social, governance – okolje, družba, upravljanje), ki je skupno ime za nabor standardov, ki se uporabljajo za oceno organizacij glede njihovega odnosa do okolja, družbe in upravljanja organizacije.
Organizacija z uporabo okoljskih standardov daje vpogled v to, kako varuje okolje.
Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 2015 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). To lahko razumemo kot globalno smernico vrednot in pot, ki naj nas vodi pri reševanju svetovne in ekološke krize.
Hoja po poti trajnosti zahteva vztrajne korake. Zastavljanje smernic in ključnih ciljev za posamezno podjetje je zgolj prvi korak. Implementacija ukrepov znotraj organizacije za doseganje izbranih ciljev je naslednji. Ko pa pridemo do točke, kako posamezne učinke ukrepov izmeriti in ovrednotiti, trčimo ob izzive. Množica metodologij in standardov trenutno povzroča nekonsistentnost na področju trajnostnega vrednotenja in poročanja. Težko si odgovorimo na vprašanja, kaj izmeriti, kako ovrednotiti ter kako vključiti zaveze podjetij in o tem poročati.
Pomemben korak v tej smeri bo omogočala nova direktiva CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive), ki bo vlagateljem in drugim zainteresiranim skupinam zagotovila dostop do konkretnih in uporabnih informacij. Tako bodo lažje ocenili naložbena tveganja, ki izhajajo predvsem iz podnebnih sprememb in drugih trajnostnih vprašanj.
Za velika podjetja v EU predvideva obvezno nefinančno poročanje po novih smernicah že za leto 2023, do konca leta 2026 pa naj bi bila v tak način poročanja vključena tudi srednje velika podjetja. Izbira pravega načina meritev in poročanja bo že danes odigrala ključno vlogo pri izpolnjevanju zahtev v prihodnosti.
Eno izmed najbolj razširjenih standardizacijskih okvirjev na področju trajnostnega poročanja na mednarodni ravni so smernice GRI – Global Reporting Initiative. Z uporabo standardov GRI bodo posamezna podjetja in organizacije lahko dobila jasen vpogled v to, kako prispevajo ali si prizadevajo prispevati k trajnostnemu razvoju. Standardi GRI omogočajo organizaciji razumevanje in poročanje o najpomembnejših vplivih na gospodarski, okoljski in človeški vidik na primerljiv in verodostojen način. GRI uporablja modularni pristop k standardizaciji, ki poenostavlja izbiro. Celotna zbirka se lahko razdeli na tri sklope:
1. Univerzalni standardi, ki pokrivajo splošna vodila glede poročanja.
2. Drugi sklop pokriva specifične panoge, na primer proizvodnjo naftnih derivatov in plina.
3. V tretjem sklopu pa najdemo več standardov glede na posamezne tematike, na primer zahteve glede emisij ali zaposlovanja.
Omenjena direktiva CSRD bo določene elemente črpala iz različnih standardizacij – med njimi tudi iz GRI. Transparentna in poenotena preglednost rezultatov podjetij, ki prispevajo k trajnostnemu napredku, je pomemben vidik za številne zainteresirane strani, vključno z vlagatelji, kapitalskimi trgi in civilno družbo.
Mednarodne smernice GRI G4, prosto dostopne v obliki standardov, so v svetu najbolj razširjen model trajnostnega poročanja. Global Reporting Initiative (GRI) je mednarodna, mrežno organizirana neprofitna organizacija, ki spodbuja njihov razvoj.
Na SIQ izvajajo verifikacijo poročil GRI in so člani mednarodne skupnosti GRI. Kot član se povezujejo in sodelujejo v strokovni globalni mreži in izmenjujejo znanja ter izkušnje o novostih in trendih poročanja o trajnosti.
Naročnik oglasne vsebine je SIQ